Intervju / »Sklepanje dogovorov s skrajno desnico je postalo nekaj povsem normalnega«
Yolanda Díaz, španska ministrica za delo

Yolanda díaz je Slovenijo obiskala ob drugem mednarodnem kongresu dela, čigar pobudnica je sama. Med govorci na kongresu sta bila med drugim minister za delo luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
© Luka Dakskobler
Španija poleg Slovenije velja za enega redkih evropskih otokov, kjer je na oblasti levosredinska vlada. Na njenem čelu sta premier Pedro Sánchez, član Socialistov, in njegova namestnica in podpredsednica vlade Yolanda Díaz, sicer tudi ministrica za delo, iz leve koalicije Sumar. Pravnica, strokovnjakinja za delovno pravo, se je rodila v obmorskem mestu na severni obali Galicije. Njen oče je bil Suso Díaz, letos preminuli sindikalist, ki je bil v času diktature generala Francisca Franca član tedaj tajne Komunistične partije Španije. Boj za pravice manj privilegiranih in zoper avtoritarne težnje ima torej zapisan tako rekoč v krvi. Prav njenim prizadevanjem za združitev naprednih sil, ki zasedajo prostor levo od Socialistov, v koalicijo Sumar pa pripisujejo pomembno vlogo pri tem, da so leta 2023 spodleteli načrti o oblikovanju vlade, v katero bi bili vključeni konservativna Ljudska stranka in skrajno desna stranka Vox.
Zmeraj pogosteje se sklepajo zavezništva med konservativci in skrajno desnico. Tudi v evropskem parlamentu je pred kratkim potekalo takšno paktiranje, da bi zavrli udejanjanje zavez zelenega prehoda. Nekoč se je govorilo o sanitarnem kordonu med skrajno desnico in preostalimi političnimi skupinami. Kje je danes ta črta, ki naj je ne bi prestopili?
Doživljamo pravo geopolitično recesijo, potekajo pomembne spremembe v svetovni ureditvi in tudi kapitalizem se je korenito spremenil. To se kaže v evropskem parlamentu, pri delu evropske komisije in na evropski celini kot taki. Drži, kot ste rekli, da danes ni več sanitarnega kordona med skrajno desnico in drugimi, ki bi preprečil erozijo demokracije. Nasprotno, sklepanje dogovorov z njo je postalo nekaj povsem normalnega. V središču demokratičnega sveta spremljamo pospešen postopek normalizacije populizmov. Sile sovraštva že dolgo niso bile tako močne. Populisti, kot so Donald Trump, Javier Milei, Viktor Orbán in Giorgia Meloni, imajo skupno globalno agendo. Gre za avtoritarno in nazadnjaško agendo s povsem jasnim namenom, da nam odvzamejo najosnovnejše pravice. Nazadnjaške sile zelo dobro vedo, kaj počnejo. In so dobro organizirane.