Pahor v pižami nas bi rad osrečil

Bi nas v svojem samopromocijskem flirtu ali čem drugem Borut Pahor lahko v čem še sploh presenetil? Morda z dostojnostjo in modrostjo. Njegovi nenehni »monetizacijski« podvigi, kot temu pravi kar sam, nas verjetno v ničemer več ne morejo – bivši predsednik se je odločil, da spravi v denar vse, kar leze in gre, pa četudi sam zato leze po postelji.

Če kaj zares preseneča, je zgolj to, kako nizko se je pripravljen spustiti po izteku svoje politične kariere. Toda zdaj že vemo, da tudi do največjega dna. In vendar nam za nazaj vse njegove sedanje monetizacijske eskapade sporočajo, da smo še kako prav imeli vsi, ki smo zaman trobili o degradaciji funkcije, ki jo je zasedal deset let – vloge predsednika države. Na drugi strani je bil tabor, ki ga je nenehno čislal, idolatriziral in medijsko promoviral, velikokrat s prozornim alibijem, da obstaja dva ločena Pahorja, med katerimi moramo ločevati: instagramski in poklicni. Da to ne drži, podrobno dokazujem v svoji knjigi Pahorjev medijski flirt.

Eno telo, dve telesi

V srednjem veku so nekateri dokazovali, da imajo kralji dve telesi: naravno in politično. V skladu z občim pravom nobenega dejanja, ki ga kralj stori kot kralj, ne more izničiti njegova nedoletnost. O tem piše v študiji o srednjeveški politični teologiji zgodovinar Ernst H. Kantorowicz. Na primeru drugega predsednika republike naše države, Janeza Drnovška, sem že analiziral, kaj pomeni takšen interpretativni pristop. Ne, Pahor nima in ni imel dveh teles, ki bi ju morali obravnavati ločeno.

Njegovo telo je v tokratni posteljni epizodi v pižami z mladenko ob sebi. Ker gre hkrati za telo bivšega politika, je tudi osebna moralna degradacija človeka ista. Človeka z naravnim telesom, ki so ga pomagali ustvarjati novinarji in uredniki z neštetimi reprodukcijami njegove plehke pojavnosti vsaj od leta 2012, njegovega političnega pa niso znali misliti, zato so mu njegov blef sproti odpuščali. Kaj nam sporoča njegova nova preobrazba, kjer nam ob sebi razkazuje medvedka, kopalno kad, svoj hrbet in mladenko v postelji, vsakič oblečen v pižamo Svilanita?

Antipolitik, ki se prodaja za denar

Tokrat nas med drugim snubi, da kupimo Vitapur pižamo »next level« in postanemo srečni: »Ej, dekleta in žene, želite podariti svojemu moškemu najboljšo pižamo na svetu? Ej, fantje in možje, se želite nagraditi z najboljšo pižamo na svetu? Vzemite Vitapur Svilanit pižamo. Glejte, jaz sem občudovalec pižam. Toda Vitapur Svilanit pižama je next level. Prisežem, da še nikoli nisem imel na sebi boljše in bolj prijetne pižame. Kdor jo bo nosil, bo srečnež, dekle ali žena, ki se bo privila k njemu pa srečnica. Čudovito darilo.«

Vitapur Group je matično podjetje, ki je lastnik in upravljalec blagovne znamke Svilanit. Če smo natančni, se je njegova velika obsesija z monetizacijo začela že takrat, leta 2012. Seveda s premišljeno taktično kampanjo enodnevnega opravljanja poklicev, ki je bila zgolj spretna stava na karto učinkov antipolitika po polomu njegovega vodenja slovenske vlade, saj je kot premier predčasno odstopil leto poprej. Kot politik je, skratka, v zaznavi državljanov pogorel.

Dežurni monetizator

Takrat je spretno unovčil podobo slehernika, da bi se prikupil kot prihodnji predsednik republike. Pogruntavščina je bila imenitna, saj je moral odvreči podobo neuspešnega predsednika vlade, delavska oblačila pa se izkazala za prikladno kostumografijo. In res: mesar, picopek, asfalter, gozdar in končno tudi novinar, vse v eni osebi, je prepričal ljudstvo.

Že takrat bi se lahko pojavil v tovarni Svilanita, morda bolj kot delavec in manj kot maneken. V kampanjah in celo v dveh mandatih se je tržil kot »eden izmed nas«, da bi kupil naš glas; tokrat se trži kot objekt, ki nam ponuja pižame. Njegova takratna multiplicirana podoba delavca, ki opravlja različna opravila, je služila kot taktični piarovski manever in bila prvi signal njegovega talenta za politainment – mešanico politike in zabave, njegove zaščitne znamke. Uspelo mu je postati prvi državnik, poraziti Danila Türka in potem se je nekega dne izteklo deset let njegovega sramotnega predsednikovanja, ki ga javnost na noben način ni znala zavreči. Da je bipolaren, človek dveh teles, ki dopoldne opravlja državniške naloge, popoldne pa se ponuja kot instagramski zabavljač, je že bil del prebrisanega izgovora, ki so nam ga servirali. Ne, Pahor trži obe telesi!

Zdaj, ker več ne more kandidirati, poskuša le še kapitalizirati svoj poprejšnji politični imidž, kjer vsak korak vodi v nove oblike komercializacije: od podkastov za Mastercard in eksploatacije družbenih omrežij do dražb stare katrce, za katero je iztržil 260.000 evrov za dobrodelne namene, a je hkrati služila predvsem kot samopromocijski trik. Trenutno se je lotil monetizacije TikToka in mimogrede osvojil še podjetje Medex.

Pahor se verjetno zaveda svojega telesa, morda celo obeh, in za njim je pred leti vzdihovala tudi sedanja kakor prva dama Tina Gaber Golob, ki je dejala, da bi ga rajši kot oblečenega v »do potankosti zalikane poslovne obleke z manšetnimi gumbki, še bolj oboževala brez njih, denimo v spodnjem perilu«. Po njenem mora sicer pravi moški, da bi ga izbrala, biti tudi »nesramno bogat«.

No, morda je tak namig po sodelovanju s Svilanitom zanj nova poslovna priložnost.

Počasi na OnlyFans

Ironično se v intervjujih zadnje čase pritožuje, da država ni poskrbela zanj, čeprav je več kot 30 let dobro živel od političnega cirkusa, kjer je predvsem kot »kralj Instagrama« sistematično gradil mrežo sledilcev. Tistih, ki jih zdaj nesramno prepričuje za svoj osebni žep. Pahor torej finančno eksploatira svojo politično kariero in poskuša z javnimi razmisleki, kaj naj vendar stori s svojimi sledilci, zgolj racionalizirati svoje prostituiranje za denar.

Sicer ni prvič, da se je pridušal, kako malo ima od svoje kariere – kot premier je leta 2011 pred novinarji razlagal, da s svojo plačo 3000 evrov pač ne more preživeti. Ko se nam poskuša zasmiliti z lamentiranjem, da država zanj ni poskrbela, nam sporoča le, da smo mi krivi, če prodaja pižame. Toda da ne bi kdo pomislil, da je kak revež, v intervjujih rad pove, da mu finančno zelo dobro kaže.

Premalo je reči, da je degradiral funkcijo predsednika republike, kar še bolj otipljivo prepoznavamo po izteku dveh mandatov. Trenutno daje napotke za osvajanje punc na TikToku in druge življenjske nasvete mladim fantom, ali pa pojasnjuje brez trohice sramu, kako in s kom je v gimnaziji izgubil spolno nedolžnost. O tem se vztrajno zabava ob pačenju pred kamero ali uživanju kislih kumaric iz Mercatorja ter počasi pred našimi očmi leze na strani OnlyFans. Tokrat kar v pižami.

Moški v pižami se obrne in pripravi za oblečenje, medtem ko se nahaja v hotelu ob oknu z naravno svetlobo.

Zardevali bi

Kot politik zabavljač je prehodil pot od »kralja instagrama«, za kar so ga razglasili tudi evropski mediji na čelu z Guardianom, do trenutnega prestola vzhajajoče TikTok zvezde. Kar bi vsaj želel biti. Njegova narcisistična obsedenost se je razširila in prešla iz negovanja lastne podobe v »nego« druge vrste – kakor da bi poseben užitek črpal iz kupčkov denarja, ki mu ga narcisistična struktura navrže. Ne le, da za nazaj vidimo, da je bil zanič predsednik in nemoralna neavtoriteta, če parafraziram funkcijo, ki se je je močno otepal, ampak njegovo obnašanje kaže željo po grabljenju denarja na način, kot to počnejo influencerji in estradniki. Kar je počel prej posredno, ko gre za iskanje profita lastne pojavnosti, zdaj počne odkrito in neposredno materialno.

Verjetno bomo težko našli slovenskega politika, ki je s pomočjo trendov mediatizacije politike in principov politainmenta tako spretno zlorabljal množične medije, ne da bi ti sploh oporekali. Resda pretežno v kombinaciji z zlorabo družbenih omrežij in žal največkrat s podporo nekritičnih novinarjev samih, ki so ga pestovali kot nekakšno trofejo popularnosti. To bom seveda povedal v šali, da ne bo pomote: takšen trend bi verjetno lahko preprečili zgolj, če bi tiste, ki z njim opravijo nekritične intervjuje, drugih pa praktično ni, za vsaj dve leti poslali v zapor.

Če nas bo danes kdo iz tujine ob priložnostnem čudenju povprašal, kaj počne naš nekdanji predsednik države, bomo verjetno zardevali. Ker kaj naj mu iskreno rečemo, ne da bi nas bilo sram? Naj se pohvalimo, da je naš bivši predsednik TikTok zvezda, ki v vseh medijih ravnokar spet leze iz postelje in reklame s postavno svetlolasko? Ali da je bivši komunist, socialist in socialdemokrat, ki se brez sramu monetizira kot prvak neskrite kapitalistične mentalitete? No, morda mu lahko odvrnemo, da vodi katedro Jambrekove Nove univerze za slovenski nacionalni program, a nam ne bo verjel, ker se bolj zdi, da gre za nekega drugega: poseben pižama program…

Seksualizacija in sreča

Pahor je s svojimi posteljnimi podobami stopil še na pot pornifikacije svoje pojavnosti. Tako kot je oral ledino v segmentu neskritega politainmenta pri nas, je zdaj z razgaljenim hrbtom in z mladenko v kakor kočljivem položaju dober dokaz, kako se pornificirajo naša življenja s tem, ko elementi pornografije, kot so seksualizacija, objektifikacija in komercializacija telesa, zasedajo prostor naše vsakdanje kulture in oblikujejo javno percepcijo. V tem smislu je najbrž prvi politik najvišjega ranga, ki mu to uspeva.

Povedano drugače, ko nas Pahor tokrat naslavlja, da kupimo njegovo pižamo, s čimer bodo »srečnice« končale v objemu »srečnih«, počne to s pomočjo senzacionalnih in seksualiziranih podob in narativov. Okolje TikToka, Instagrama in okvir pogrošne pop kulture so karseda primerni za pornifikacijo telesa in ni dvoma, da so oglaševalci pri Svilanitu tak učinek tudi vračunali, ko so razmišljali, kako medse zvabiti politika, ki sicer kaže vse patološke znake, da se želi brezrezervno monetizirati.

S pornifikacijo svoje podobe ni izstopil iz politike, kot bi se zdelo, ampak tudi retroaktivno pornificira politiko, saj ga bo javnost vedno dojemala kot njenega akterja. Zdi se, da se po novem trudi dobesedno delovati tudi kot nemoralna neavtoriteta; postal je tako rekoč čisti negativ tistega, kar bi moral biti in česar se je deklarirano otepal kot predsednik – biti spoštovana osebnost, ki dostojno promovira svojo državo. Težava torej ni le v aktivnem proizvajanju neugleda, temveč v tovrstnem spregledu splošnih družbenih norm, za katere bi pričakovali, da jih bo bivši politik, sicer počasi na dosegu penzije, morda le še zagovarjal.

Moški v pižami sedi na postelji in bere knjigo, ob njem pa je mehka igrača zajec.

Vstopnica za njegov cirkus

S tem, ko je izbral pojavnost samopromotorja in pornifikatorja kulture, nam Pahor prodaja nekakšno iluzijo avtentičnosti za osebni profit, svoja poprejšnja idejna in ideološka načela, sploh povezana s socialno demokracijo, tretjo potjo, Tonyjem Blairom ali čem podobnim, pa je v celoti naredil za nepotreben politični balast. Zdaj šteje le še ekshibicionizem in denarna eksploatacija v polerotičnih reklamah.

Napaka bi bilo misliti, da je šele po izteku dveh mandatov postal to, kar je. Da je samopromocijski performer brez politične resnosti, je bilo jasno ves čas – od instagramskega flirta, kjer se je predajal koketiranju z ljudmi kot neškodljivi zabavljač, do zanikanja genocida, koketiranja z desnico in njegove etične praznine, ki je zazevala vsakič, ko o ničemer ni imel stališča. Vsakič je krnil svoj ugled doma in v tujini, le da se je zdaj takšno spoznanje z veliko zamudo mogoče le utrnilo njegovim trdovratnim simpatizerjem. Ali tudi ne, saj nekritičnih novinarjev in volivcev pač ne zmanjka.

Dejansko je Pahorjeva zgodba, kot se že ponavljam, tudi zrcalo naše kolektivne izgubljene nedolžnosti: od idealov in levosredinske politike so ostali le še srečneži v postelji in TikTok influencerji, ki nas vabijo, da smo del njihovega cirkusa in seveda plačamo za vstopnico.

Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES.