Kako varna je Evropa?

Vojna v Ukrajini, hibridne vojne in porast dezinformacij spreminjajo percepcijo varnosti znotraj Evrope, so se strinjali sodelujoči na torkovi okrogli mizi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med predstavitvijo javnega dojemanja geopolitičnih izzivov in varnostnih groženj so izpostavili, da med ljudmi vlada občutek negotovosti.

Med ljudmi vlada občutek negotovosti

Sodelujoči na okrogli mizi z naslovom Varnostni radar 2025 - Evropa: Izgubljeni v geopolitiki so se strinjali, da je javno mnenje v demokracijah izjemno pomembno, a hkrati opozorili na porast dezinformacij in spreminjajočo se percepcijo varnosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer.

"Percepcija varnosti lahko ostaja stabilna oziroma dokaj nespremenjena dlje časa, tudi ko se razmere na terenu spreminjajo," je dejala Sonja Schirmbeck, direktorica fundacije Friedrich Ebert Stiftung (FES) za Hrvaško in Slovenijo. Iztok Prezelj, predstojnik obramboslovnega raziskovalnega centra na FDV in predsednik Evroatlantskega sveta Slovenije, pa je dodal, da dandanes tudi zaradi dezinformacij in hibridne vojne pogosto ni več jasno, kaj je resnica.

Projekt Varnostni radar 2025

Direktor regionalnega urada FES za mednarodno sodelovanje in mir Christos Katsioulis je ob tem predstavil projekt Varnostni radar 2025, katerega cilj je zagotoviti realno sliko javnega dojemanja trenutnih geopolitičnih izzivov in varnostnih groženj. Med ugotovitvami raziskave v okviru projekta je izpostavil, da med ljudmi v državah, ki so bile vključene v projekt, vlada občutek negotovosti. Mnoge skrbi, da se po svetu obetajo nove vojne.

Večina ne misli, da se v trenutnih geopolitičnih razmerah obeta nova hladna vojna, a jih kljub temu skrbi naraščajoče trenje med ZDA in Kitajsko ter njunimi zavezniki.

"Percepcija varnosti lahko ostaja stabilna oziroma dokaj nespremenjena dlje časa, tudi ko se razmere na terenu spreminjajo."

V ospredju projekta je bila sicer vojna v Ukrajini, pri čemer so anketiranci iz večine držav menili, da se ta lahko konča le z diplomacijo. Tisti iz severovzhodnih držav članic EU so večinoma prepričani, da bi morali Ukrajino podpirati, dokler ne zmaga, čeprav jih večina hkrati ne verjame, da bi Ukrajina v vojni sploh lahko zmagala.

Gospodarske in socialne zadeve bi morale imeti prednost pred obrambnimi

Kljub zaskrbljenosti glede vojne v Ukrajini se je večina anketirancev v evropskih državah strinjala, da bi morale imeti gospodarske in socialne zadeve prednost pred obrambnimi, tudi ko gre za višanje obrambnih izdatkov.

Katsioulis je prav tako opozoril, da vprašanje podpore Ukrajini pogosto izkoriščajo populisti, saj ima ta velik vpliv na politiko znotraj držav.

Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič pa je izpostavila, da javnost opredeljuje in zastavlja okvir zunanje politike, ne pa nujno strateških ciljev držav. Hkrati je izpostavila, da je Slovenija majhna, vendar aktivna država na mednarodnem parketu, ki vselej zagovarja dialog, vladavino prava in multilateralizem.

Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na FDV in podpredsednica Evroatlantskega sveta Slovenije, pa je dejala, da je občutek ogroženosti med ljudmi subjektiven. Kljub temu meni, da je razmere v Evropi treba razumeti kot varnostno grožnjo. Pri tem se je oprla na vojno v Ukrajini in posvarila pred morebitno izgubo ozemlja, ki ga trenutno zaseda Rusija.

Nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick je ob tem opozorila, da je vojna v Ukrajini razbila evropski mirovni red.

Kot je še pojasnila Juvan, se glede na javnomnenjsko raziskavo večina v Sloveniji ne čuti ogrožene zaradi vojne v Ukrajini. Hkrati pa mnogi podpirajo mir, tudi če bi ta pomenil, da bi Ukrajina izgubila del svojega ozemlja.