Kje stoji Slovenija glede financiranja Ukrajine?

Slovenija želi, da bi dogovor o financiranju nadaljnje podpore Evropske unije Ukrajini dosegli do konca leta, je danes po ministrskem zasedanju zveze Nato v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Izrazila je upanje, da bodo danes predstavljeni predlogi Evropske komisije omogočili jasno pravno podlago za posojilo Kijevu.

Kot je povedala Fajon, je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas zunanje ministre Nata in Ukrajine obvestila o tem, da je komisija sprejela predloga dveh možnih rešitev za financiranje nadaljnje podpore Kijevu, pri čemer ni predstavila podrobnosti. Tako zunanja ministrica predlogov ni mogla podrobneje komentirati.

Dogovor do konca leta?

"Z vidika Slovenije je stališče, da si seveda želimo priti do dogovora do konca tega leta," je povedala in dodala, da bodo o tem čez dva tedna odločali voditelji članic unije, še pred tem pa bodo razpravo opravili tudi zunanji ministri EU.

Glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, ki je ena od dveh danes predstavljenih rešitev za financiranje nadaljnje podpore EU Ukrajini, je poudarila pomen jasne pravne podlage in jasne ocene fiskalnih učinkov na države članice unije. Izrazila je upanje, da bodo predlogi komisije to zagotovili.

Po besedah ministrice obstaja zavedanje, da je treba pomagati Ukrajini, pri čemer pa je treba imeti razumevanje tudi za pomisleke Belgije, kjer je shranjenega največ ruskega premoženja.

Evropska komisija je danes predstavila predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, s katerim bi podprli njene proračunske in vojaške potrebe. Ena predvideva uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, druga pa zadolževanje EU na kapitalskih trgih.

Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino

Nadaljnja podpora Ukrajini spričo intenzivnih mirovnih prizadevanj ZDA je bila sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Bruslju. Fajon je zagotovila, da bo Slovenija Kijev še naprej podpirala.

Na vprašanje, ali bo država dodatno prispevala v Natovo pobudo PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriške vojaške opreme Kijevu, je medtem odgovorila, da trenutno o tem ni govora. Slovenija je sicer doslej v pobudo prispevala 45 milijonov evrov.

Ukrajinski zunanji Andrij Sibiha je ministrske kolege iz članic Nata seznanil tudi s potekom pogovorov o končanju ruske agresije na Ukrajino, pri čemer po besedah Fajon še ni imel zadnjih informacij o torkovih pogovorih predstavnikov ameriške administracije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi.

"Ocenil je, da so na dobri poti oziroma najbližje temu, da bi lahko naredili kak korak naprej do miru," je o razpravi s Sibiho povedala ministrica.