Dva leva / Vlado Miheljak: Skodelica kave

»Slovenija bo država vladavine prava in enakosti pred zakonom takrat, ko bo prijateljska trojka Janković, Kučan in Golob – v zaporu.«

»Šokiran nad to odločitvijo. Zahteval poročilo od ministrov za notranje zadeve in pravosodje.«

»Prebilič je na pogovore oziroma ’politično kavo’, kot je zapisal v vabilu na srečanje, povabil predsednika vlade in prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, prvaka Socialnih demokratov Matjaža Hana, sokoordinatorja Levice Asto Vrečko in Luko Mesca, sopredsednika Vesne Uršo Zgojznik in Uroša Macerla, predsednika Piratov Jasmina Feratovića in predsednika Stranke Generacij Vlada Dimovskega.«

»Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, ki bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom.«

Kar se je tisto oktobrsko noč zgodilo pred novomeškim LokalPatriotom je bila tragedija, kar je sledilo, pa je katastrofa. Politična, moralna, pravna. Najhuje je, da so se ob dogodku praktično izbrisale značilne razlike med političnimi in idejnimi bloki. Ogorčeno ljudstvo je zahtevalo maščevanje, v nekem delu tudi kri. In je dobilo na pladnju široko razprta pooblastila s tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki ga praktično vsa stroka zavrača s tehtnimi pomisleki. Pač, kvalitetnih zakonov ne piše moralna panika, ampak tehten premislek o dolgoročnih učinkih sprememb in novosti. Sploh pa resnična moč in veličina vladavine prava nista v poenostavljenih postopkih pridržanja osumljenih za kazniva dejanja, ampak v tem, da jih je zmožna in pripravljena razbremeniti in odpraviti pridržanje oziroma pripor, ko in če se v nadaljnjih postopkih ta sum ne potrdi. In ni treba, da si pravnik, da razumeš, da je morebitno spregledanje potencialnih krivcev manjše zlo kot odvzem svobode in okrivljanje ljudi, za katere se izkaže, da so nedolžni. Razumljivo in pričakovano je, da tega ne razume kakšen Janša, ki je še globoko v sponah revolucionarnega prava, kjer se o krivdi ali nedolžnosti ne odloča na podlagi dejanj, ampak priimkov in izvora (etničnega, idejnega, političnega) obdolženih oseb. In v tem kontekstu je za Janšo normalno in moralno dopustno, da se sam izogiba sodnim narokom, iniciira proceduralne zaplete ter nedolžnost praviloma ubrani z zastaranjem primerov. No, res šokantno pa je, da teh stvari ne razume Robert Golob. In še bolj, da se o Golobu spreneveda velik del levega pola slovenske politične krajine.