Dva leva / Vlado Miheljak: Skodelica kave

»Slovenija bo država vladavine prava in enakosti pred zakonom takrat, ko bo prijateljska trojka Janković, Kučan in Golob – v zaporu.«

»Šokiran nad to odločitvijo. Zahteval poročilo od ministrov za notranje zadeve in pravosodje.«

»Prebilič je na pogovore oziroma ’politično kavo’, kot je zapisal v vabilu na srečanje, povabil predsednika vlade in prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, prvaka Socialnih demokratov Matjaža Hana, sokoordinatorja Levice Asto Vrečko in Luko Mesca, sopredsednika Vesne Uršo Zgojznik in Uroša Macerla, predsednika Piratov Jasmina Feratovića in predsednika Stranke Generacij Vlada Dimovskega.«

»Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, ki bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom.«

Kar se je tisto oktobrsko noč zgodilo pred novomeškim LokalPatriotom je bila tragedija, kar je sledilo, pa je katastrofa. Politična, moralna, pravna. Najhuje je, da so se ob dogodku praktično izbrisale značilne razlike med političnimi in idejnimi bloki. Ogorčeno ljudstvo je zahtevalo maščevanje, v nekem delu tudi kri. In je dobilo na pladnju široko razprta pooblastila s tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki ga praktično vsa stroka zavrača s tehtnimi pomisleki. Pač, kvalitetnih zakonov ne piše moralna panika, ampak tehten premislek o dolgoročnih učinkih sprememb in novosti. Sploh pa resnična moč in veličina vladavine prava nista v poenostavljenih postopkih pridržanja osumljenih za kazniva dejanja, ampak v tem, da jih je zmožna in pripravljena razbremeniti in odpraviti pridržanje oziroma pripor, ko in če se v nadaljnjih postopkih ta sum ne potrdi. In ni treba, da si pravnik, da razumeš, da je morebitno spregledanje potencialnih krivcev manjše zlo kot odvzem svobode in okrivljanje ljudi, za katere se izkaže, da so nedolžni. Razumljivo in pričakovano je, da tega ne razume kakšen Janša, ki je še globoko v sponah revolucionarnega prava, kjer se o krivdi ali nedolžnosti ne odloča na podlagi dejanj, ampak priimkov in izvora (etničnega, idejnega, političnega) obdolženih oseb. In v tem kontekstu je za Janšo normalno in moralno dopustno, da se sam izogiba sodnim narokom, iniciira proceduralne zaplete ter nedolžnost praviloma ubrani z zastaranjem primerov. No, res šokantno pa je, da teh stvari ne razume Robert Golob. In še bolj, da se o Golobu spreneveda velik del levega pola slovenske politične krajine.

Nočem biti defetist. A po vsem videnem menim, da se je treba začeti pripravljati na skorajšnje življenje v tesnem Janševem objemu. Medtem ko se je desnica disciplinirala in racionalizirala ter v nasprotju s preteklimi praksami pred volitvami tokrat združuje moči, se politična levica oziroma leva sredina drobi. Nekaj poskusov in obetov združevanja je sicer nakazanih. Denimo povezovanje Levice in Vesne, ki sta sicer slabo kompatibilni, a s skupnim nastopom, realno povečujeta možnost preboja v DZ. Vse ostalo pa je velik problem. V središču njega pa je slej ko prej Vladimir Prebilič. Ki je očitno precenil svoj potencial in domet. V času predsedniške kampanje in evropskih volitev smo ugotavljali, da po racionalnosti presega konkurenco znotraj političnega bloka, v zadnjem času pa je drugače. Relativna šibkost mu veleva povezovanje. Najbolj naravno kajpak s stranko, iz katere izhaja in ki ga vabi. Torej s SD. A zagata je razumljiva. Ko in če bi svoj Prerod pripeljal v koalicijo s SD, bi sicer dobil varen volilni okraj za preboj v DZ, a bi projekt personalizirane stranke, ki ga je ambiciozno zagnal, kmalu ugasnil. In zato se je odločil za rusko ruleto s preveč naboji v bobnu revolverja, da bi imel realno možnost preživetja in preboja med poslance. O. K. Prebilič je v nekem trenutku vendarle začel dojemati, da mu, po začetnem interesu, pozornost in naklonjenost volilnega telesa kopnita. Ne gre zgolj za pričakovana nihanja v preferencah nove stranke, ampak za trend upadanja. Trende pa je težko obrniti. In taisti Prebilič, ki v solo nastopu nima zagotovljenega niti lastnega sedeža v DZ, po (pogojni) zavrnitvi sodelovanja z Golobom, z Levico, s SD, kar naenkrat »po mandatarsko« vabi stranke, tudi izdano Vesno, na koalicijsko kavo!? Kot kdo? Kot kaj? Pouk iz te zgodbe je kot na dlani: Kdor ne gre trezne glave na volitve, ga po njih boli glava.

Prebilič s spodletelim vabilom podoživlja občutke Cankarjeve matere s skodelico zavrnjene kave v tresoči roki, ki prestreže sporočilo: »Pusti me na miru! ... Ne maram zdaj!«