Teden / Vlada je delno do pretežno uspešna

Iniciativa Glas ljudstva, v kateri je združenih več kot 100 civilnodružbenih organizacij, je pred državnozborskimi volitvami leta 2022 vsem političnim strankam poslala 138 konkretnih zahtev oziroma ciljev za prihodnje štiriletno obdobje, stranke so se lahko s temi cilji strinjale ali pa ne. Vse, ki so se tedaj pomerile na volitvah, razen seveda SDS in NSi, so v akciji sodelovale, tiste, ki so po volitvah zgradile koalicijo, pa so bile poenotene pri 122 zahtevah. Te so potem postale zaveze vlade, ki jo je oblikoval Robert Golob.

Glas ljudstva od takrat redno spremlja napredek pri teh zavezah, vsako leto tudi pripravi poročilo. V treh poročilih je ugotavljal, ali so zaveze izpolnjene, ali so izpolnjene delno, ali se izvajajo, ali so zastale, ali so nedotaknjene ali morebiti prelomljene. Zdaj, ko se mandat vlade končuje, so ostale le tri kategorije: izpolnjene, delno izpolnjene in prelomljene zaveze.

Kakšni so torej izidi? Vlada je izpolnila 20 odstotkov zavez, delno jih je izpolnila 40 odstotkov, prav toliko pa jih je tudi prelomila. Delna izpolnitev pomeni, da je vlada na nekem področju izboljšala položaj, a ne toliko, kolikor bi lahko. Tako je denimo kot delno izpolnjena označena zahteva, da Slovenija prizna Palestino, saj »ni vidno nadgradila diplomatskih odnosov s Palestino, niti ni odpravila birokratskih ovir za krepitev sodelovanja in izmenjav«. Poleg tega se Slovenija še ni pridružila Južni Afriki v tožbi na Meddržavnem sodišču proti Izraelu zaradi genocida v Gazi.

»V splošnem je najmanj prelomljenih zavez na področjih, ki zadevajo demokracijo, svoboščine, izobraževanje, medije in kulturo, največ neizpolnjenih in prelomljenih pa ostaja tam, kjer se soočajo interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja (pravični podnebni prehod in varstvo narave, dostopna stanovanja, trajnostno gospodarstvo),« je Glas ljudstva ugotovitve monitoringa povzel v poročilu. Med prelomljenimi zavezami izstopajo denimo odstranitev žice na meji s Hrvaško, poostritev nadzora na trgu dela, odprava subvencioniranja fosilnih goriv, povečanje obdavčitve kapitala, ostrejša regulacija najemniškega trga, varstvo romske manjšine …

Aktivisti opozarjajo, da je med neizpolnjenimi ali delno izpolnjenimi nekaj zavez, ki jih je do konca mandata še mogoče uresničiti. Takšne so »uvedba socialno pravičnega zdravstvenega prispevka, odvisnega od dohodka, sprejetje načrta za odpravo subvencij za fosilna goriva, ustavitev ustavno sporne militarizacije družbe, več sredstev za javni potniški promet, za razpise Eko sklada, začetek izvajanja Socialnega načrta za podnebje, depolitizacija financiranja RTV Slovenija z uvedbo samodejnega usklajevanja RTV-prispevka z inflacijo, zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, zagotavljanje socialnih pravic prekarnim delavcem, poostren nadzor na trgu dela in višje kazni za kršitelje«.

V Glasu ljudstva so vlado tudi pohvalili, predvsem zaradi vloge pri odpravi dopolnilnega zavarovanja in reformi javnega zdravstva. Pri sprejemanju političnih odločitev naj bi bila pomembno vlogo odigrala tudi njihova kampanja Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Ta je »spodbudila nujno potrebne prve korake za ustavitev škodljivih privatizacijskih praks v javnem zdravstvu. Ravno te ukrepe zdaj tudi sama vlada razglaša za enega izmed najpomembnejših dosežkov svojega mandata.«

Glas ljudstva je napovedal, da bo v naslednjem mandatu spet opravil podoben monitoring z novim naborom zavez. Predlogi teh se zbirajo na javnih posvetovanjih, ki jih pripravlja iniciativa.