Teden / Nihče brez plačilnega računa

Iz Nacionalnega sveta za plačila, ki ga je vzpostavila in ga vodi Banka Slovenije, so prejšnji teden sporočili, da bodo začeli potrošnike dejavneje ozaveščati o pravici do osnovnega plačilnega računa. Torej da bodo končno naredili tisto, kar bi morali že zdavnaj, recimo že leta 2014, ko je bil v EU uveden osnovni plačilni račun, ki ljudem, zlasti najranljivejšim, omogoča vse osnovne bančne storitve, začenši s pologom in dvigom gotovine, prejemanjem plačil in plačevanjem, tudi z direktnimi obremenitvami in kartico.

V sporočilu za javnost centralni bančniki niso omenili, da sta jih k temu koraku prisilila Zveza potrošnikov Slovenije in Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, ki sta jih sredi oktobra pozvala, naj kot pristojni nadzorni organ vendar preverijo, kako poslovne banke izvajajo zakonske obveznosti glede osnovnega plačilnega računa. Septembrski pregled inštituta je namreč pokazal, da večina največjih bank in hranilnic v Sloveniji ljudem daje netočne ali zavajajoče informacije o računu, v nekaterih primerih pa jim celo onemogoča odprtje.

Tega računa namreč banke ne morejo poljubno zaračunavati in dražiti kot druge storitve, njegovo ceno določa Banka Slovenije. Ta znaša največ 1,47 evra na mesec za upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka oziroma največ 4,90 evra na mesec za preostale. Kot so ugotovili v potrošniških organizacijah, so le v banki Intesa Sanpaolo komitentom razkrili popolne podatke o osnovnem računu in omogočili oddajo vloge za njegovo odprtje, zato so to banko edino ocenili z »dobro«, Gorenjski banki so dali oceno »povprečno«, šest preostalih (NLB, OTP, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Sparkasse, UniCredit Bank) pa so ocenili z »nezadostno«.

Zaradi pritiska javnosti je Nacionalni svet za plačila pripravil letake z geslom Nihče brez plačilnega računa, ki bodo dostopni na različnih kontaktnih točkah, kot so centri za socialno delo, uradi finančne uprave, informacijske točke za tujce, nevladne organizacije. V letakih so na šestih straneh zbrane ključne informacije o osnovnem računu, začenši s tem, da je namenjen potrošnikom brez računa, ki zakonito prebivajo v EU, tudi upravičencem do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil, potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Poslovnim bankam poteza z letaki zagotovo, čeprav je izjemno skromna, ni pogodu, saj od stranke raje iztisnejo več kot manj, neobveščenost strank pa je zanje velika prednost.

V premislek še podatki Banke Slovenije: prihodki poslovnih bank in hranilnic iz neto opravnin, ki jih zaračunavajo strankam za storitve, zadnja leta rastejo, v prvih devetih mesecih letos so kumulativno znašali 328 milijonov evrov, kar je 4,8 odstotka več kot v istem času lani.