V središču / Ljubljanski »kuriščarji«

Na državni Agenciji za okolje so leta 2023 izvedli izredne meritve: na območju Viča v Ljubljani so vse leto spremljali snovi v prašnih delcih PM10 in ugotavljali, kdo je v dneh z najslabšim zrakom glavni krivec za presežene vrednosti PM10. In rezultat? Nedoumen: krivec je levoglukozan, ki se v ozračje sprošča ob gorenju lesa. Čeprav bi se torej mestna oblast morala prednostno ukvarjati z malimi kurišči na drva, je osredotočena na gradnjo sežigalnice odpadkov – torej objekta, pri gradnji katerega se bo obrnilo okoli 200 milijonov evrov in ki rešuje nacionalni problem z odpadki, ne pa akutnega lokalnega problema Ljubljane z zrakom.

Na omenjeno analizo iz leta 2023 so se na agenciji za okolje sklicevali, ko smo jih prosili za podatkovni prikaz, ki kaže, kako so individualna kurišča na les neposredno povezana s slabim zrakom v Ljubljani, ki se pojavlja zlasti pozimi. »Ob dnevih, ko dnevna mejna koncentracija delcev PM10 ni bila presežena, so bili viri onesnaženja dokaj enakomerno porazdeljeni. Ob dnevih s preseženo dnevno mejno koncentracijo (nad 50 mikrogramov PM10 na kubični meter zraka, op. a.) pa je bil glavni vir nastanka delcev PM10 kurjenje lesa z 61 odstotki, kar je znatno več kot vsi preostali viri,« razlagajo na agenciji. Preostali štirje viri delcev PM10, to je delcev s premerom do 10 mikrometrov oziroma do stotinke milimetra, so s po okrog 10-odstotnimi deleži še izpusti iz prometa, ki so v nasprotju z izpusti kurjenja enakomerni čez celotno leto, resuspenzija, torej ponovno dvigovanje delcev s tal (recimo s cestišč zaradi vožnje avtomobilov), sekundarni delci, kot so sulfati in nitrati, ki nastanejo s kemičnimi reakcijami v zraku, pomemben vir pa so tudi nedefinirani delci.

Najslabši zrak v kotlinski Ljubljani je seveda pozimi, ko pogosti temperaturni obrati onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa. Merilno mesto Ljubljana Center je lani zabeležilo rekord, saj je v državi beležilo kar 49 prekoračitev dnevne mejne vrednosti PM10, ki je 50 mikrogramov na kubik zraka. Na ravni Evropske unije je sicer trenutno dovoljenih 35 preseganj na leto, po 1. januarju 2030 pa bo dovoljenih le 18 preseganj ob sočasno znižani mejni vrednosti PM10 s 50 na 45 mikrogramov na kubik zraka. Podatki Arsa za letos povsod kažejo manj preseganj, na primer od konca oktobra do tega ponedeljka so preseganje PM10 na vseh merilnih mestih v Ljubljani beležili 1. decembra: »Za Bežigradom je bila izmerjena raven PM10 59 mikrogramov na kubik zraka, na Viču 58 in na Celovški cesti 53.«

Strategije, kako bo v Ljubljani več tisoč individualnih kurišč na drva prešlo na daljinsko ogrevanje, ni.

Ob tradicionalno prisotnih virih je minulo nedeljo ljubljanski zrak zaznamoval še požar v skladišču Spara na Letališki cesti, ki je imel po oceni agencije za okolje, upoštevajoč gibanja zraka, največji vpliv na zrak v Fužinah, Štepanjskem naselju, na Kodeljevem in v Mostah. A dejanskega vpliva uradna mreža ni izmerila. »Na najbolj prizadetih območjih se meritve ne izvajajo, sklepamo pa, da so bile tam koncentracije delcev zelo visoke,« so za STA v nedeljo komentirali v agenciji. Na spletni strani uveljavljene švicarske ekipe IQAir, ki objavlja globalne podatke in tudi za Ljubljano spremlja več merilnikov (tudi zunaj državne mreže), so podatki merilnika blizu Polja še ob 16.45 popoldne kazali rdeče svarilo »Nezdravo«, izmerjena koncentracija finih drobnih delcev PM2,5, ki prodrejo globoko v organe, pa je bila kar 111 mikrometrov na kubik zraka, kar je 22,2-kratnik koncentracije, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Izredni dogodki, kot so požari, so nepredvidljivi, je pa umestno vprašanje, kako pristojne institucije, zlasti mesto in mestna podjetja, ukrepajo glede dejavnikov onesnaženja zraka, ki bi jih bilo mogoče izboljšati. Če namenoma spregledamo promet, gre zlasti za vprašanje, kako se širi omrežje daljinskega ogrevanja v Ljubljani oziroma ali leta 2025 v Ljubljani obstaja jasen strateški načrt, kako se bodo deli mesta, kjer prevladujejo individualna kurišča na drva, priklapljali na omrežje daljinskega ogrevanja.

»Omrežje daljinskega ogrevanja lahko spremljamo prek števila merilnih mest na omrežju,« nam je pojasnila Doris Kukovičič iz Energetike Ljubljana, a takoj opozorila, da je na vsako merilno mesto »lahko vezano večje število stanovanj, ker so toplotne postaje vezane na več objektov«. Od leta 2015 do letos se je število merilnih mest povečalo s 4765 na 5165, torej za natanko 400 ali osem odstotkov, od tega se je lani povečalo za 29, s 5098 na 5127 mest, in letos za 38, s 5127 na 5165. Iz podatkov Energetike je tudi vidno, da je število priključkov na leto precej manjše, kot je izdanih soglasij za priključitev, zgolj lani je bilo izdanih 97 soglasij, realiziranih pa je bilo 29 dodatnih priključkov.

Koliko stanovanj v Ljubljani je torej sploh na omrežju? Manj kot pol, kaže odgovor Energetike. »Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Ljubljana 2011–2021 je bilo na sistem daljinskega ogrevanja priključenih 46 odstotkov stanovanj, skladno s trenutno veljavnim energetskim konceptom 2022–2030 jih je 48 odstotkov«, je odgovorila Doris Kukovičič iz Energetike, ki je nosilno mestno podjetje tudi za gradnjo nove sežigalnice komunalnih odpadkov na Barju in katere energija, nastala s sežigom, naj bi šla za ogrevanje mesta.

Pa je ta drugi del načrta gradnje sežigalnice, torej gradnja daljinskega omrežja za ogrevanje, že jasen in dorečen? Bo v Ljubljani res manj individualnih kurišč na Viču in posledično boljši zrak v celi Ljubljani, kot za zdaj poudarja zlasti ljubljansko županstvo? Predstavniki Energetike in zbirnega centra odpadkov na Barju, RCERO Ljubljana, so na nedavnem dogodku, ki so ga organizirali zdravniki toksikologi pod vodstvom Mirana Brvarja iz UKC Ljubljana, govorili predvsem o nujnosti gradnje sežigalnice v Ljubljani zaradi reševanja nakopičenih komunalnih odpadkov v Sloveniji – ne pa zaradi »reševanja« ljubljanskega zraka.

Tehnični direktor Energetike Marko Agrež je potrdil, da so izpusti iz sodobnih plinskih peči nižji od izpustov iz sežiga odpadkov, kar prevedeno pomeni, da je za onesnaženo Ljubljano sežigalnica slabša rešitev. Podatku, da bo res okoli 6000 individualnih kurišč na območju Viča prešlo na sistem daljinskega ogrevanja, če bo sežigalnica na Barju – ta podatek je Agrež predhodno omenil sam –, je v drugo pritrdil z zadrego: »To sem precej zaokrožil in pavšalno povedal. Če bo sežigalnica na Barju, je možnost, da se ta predel Ljubljane toplificira. Trenutno ni tako, v tem predelu so bodisi individualna kurišča ali naš plinski distribucijski sistem.« Dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana, sicer že dalj časa opozarja, da za zdaj ne obstaja študija ali izračuni ministrstva ali Agencije za okolje, ki bi kakorkoli pritrjevali, da bodo obstoječa individualna kurišča na drva, ki so zdaj težava, prešla na vročevod iz nove sežigalnice in da se bo torej s sežigalnico zrak izboljšal. »Če se to ne bo zgodilo, bomo s sežigalnico dobili le še dodaten vir onesnaženja.« Ne občina in ne Energetika sicer nimata vzvodov, s katerimi bi gospodinjstva »prisilila« v prehod z individualnih peči na drva na omrežje.

Stranka Vesna je ta torek predstavila pobudo »Podpiši za zrak!«, s katero začenja politični angažma za sistematične ukrepe proti onesnaženosti zraka v državi. Uroš Macerl, sopredsednik Vesne, je pozval »k takojšnji ustavitvi postopkov za podelitev koncesije za sežigalnico v Ljubljani, saj bi tak objekt v mestnem okolju še dodatno poslabšal že obstoječe razmere«. Tri tridesetletne koncesije za sežig odpadkov, ki jih razpisuje ministrstvo za okolje (rok za ponudbe je 9. februar 2026) in od katerih je ena rezervirana za Ljubljano, bodo po Macerlu Ljubljano naredile za več desetletij odvisno od odpadkov, kar je danes povsem neprimerno, gre za ponovitev napake z gradnjo »zadnje« premogovne termoelektrarne TEŠ 6.

Omenimo še, da se je ta teden iztekel razpis, s katerim je Mestna občina Ljubljana iskala pripravljavca študije »Ocena dodatne obremenitve zunanjega zraka zaradi načrtovane naprave za energijsko izrabo odpadkov – TEO Ljubljana«. Vsekakor bo zanimivo spremljati, kaj bo pokazala raziskava, ki jo naroča občina pod županom Zoranom Jankovićem, ki za vsako ceno želi graditi sežigalnico.