V središču / Nevarne kemične snovi v hrani

Pesticide Action Network Europe je organizacija, ki od leta 1982 spodbuja zmanjševanje rabe pesticidov in razvoj drugih možnosti. Sodelovala je pri odkritju, da so številni pesticidi rakotvorni, zato se danes ne uporabljajo več. Poleg tega je bila udeležena pri sestavljanju mednarodnih direktiv, ki predpisujejo varno rabo pesticidov. Z raziskavo, ki jo je opravila letos, je odkrila velike količine zdravju škodljive trifluoroocetne kisline (TFA) v hrani. Raziskovalci so jo našli v 81,5 odstotka testiranih živil iz 16 evropskih držav, v kosmičih, testeninah, kruhu in moki. Ta kislina je ena od večnih kemikalij, ki jih je danes že več kot deset tisoč. Izraz večne kemikalije se nanaša na njihovo dolgo življenjsko dobo, saj se razgradijo šele v 1000 letih in več. Uporabljajo se za najrazličnejše potrebe, med drugim v neoprijemljivi posodi (teflon), embalaži za hrano, gasilni peni, pesticidih in drugje. Zaradi dolge življenjske dobe se kopičijo v zemlji in vodi ter celo v človeškem telesu. V Sloveniji je raziskava prisotnosti štirih večnih kemikalij pri najstnikih ugotovila, da so v povečanih vrednostih prisotne pri 7,5 odstotka najstnikov. V Franciji je najstnikov s povečanimi vrednostmi teh kemičnih snovi okoli 23,8 odstotka, v Španiji pa le 1,3 odstotka. Evropsko povprečje je 14,3 odstotka. Zvišane vrednosti lahko vodijo do različnih vrst raka, nezmožnosti zanositve ali zdravstvenih težav zarodka. Poškodujejo tudi ožilje in zato povečujejo možnost kapi.

Slovenija ni bila vključena v raziskavo. Slovenske državne agencije preverjajo prisotnost večnih kemikalij v tleh in vodi, vendar ni sistematične raziskave, ki bi preverjala njihovo prisotnost v hrani. Uprava za varno hrano preverja vsebnost večnih kemikalij, za katere so v zakonodaji EU predpisane mejne vrednosti v živilih živalskega izvora. Vsi testirani vzorci od leta 2023 do danes so bili v skladu z zakonodajo.

A evropska zakonodaja ne predvideva omejevanja ali preverjanja vsebnosti in možnosti nastanka večnih kemikalij v pesticidih. Pri razgradnji pesticidov lahko nastane omenjena kislina TFA. Njen delež v razgrajenih pesticidih je lahko manjši kot odstotek, doseže pa lahko 25 odstotkov. V Sloveniji je dovoljena raba 11 pesticidov, pri razgradnji katerih nastane ta kislina. Uporabljajo se za škropljenje rastlin od poljščin, kot so koruza, pšenica in krompir, do vinske trte, jablan in drugega sadnega drevja. Kislina se kopiči na pridelkih, v vodi in tleh.

Večne kemikalije so bile odkrite v podzemni vodi okoli Krškega, na severu Ljubljane in na Barju ter v širši okolici Ptuja.

Agencija za okolje meri vsebnost večnih kemikalij v vodi že od leta 2018, leta 2024 pa je analizo razširila na 20 snovi. Zato je veliko meritev enkratnih in morda ne prikažejo dejanske količine teh snovi v vodi. Večne kemikalije so bile odkrite v podzemni vodi okoli Krškega, na severu Ljubljane in na Barju ter v širši okolici Ptuja. Državne agencije so leta 2024 in letos opravile preverjanje vsebnosti te kisline v podtalnici in pitni vodi. Ugotovile so, da so prisotne v vzorcih pitne vode in celo v deževnici. Te ugotovitve so za zdaj le to – ugotovitve.

Na ravni EU največja dopustna koncentracija večnih kemikalij v pitni vodi in podtalnici ni predpisana. Na splošno je zakonodaja za omejevanje večnih kemikalij v Evropi precej ohlapna. Že od leta 2023 se sicer pripravlja in usklajuje direktiva, ki bi prinesla splošno prepoved teh snovi v EU. Vendar je z leti zaradi industrijskih lobijev direktiva postajala vedno manj velikopotezna. V zdajšnji obliki predvideva prepoved nekaterih kemičnih snovi in čez leta počasno omejitev rabe drugih. Prim. dr. Lucija Perharič, specialistka interne medicine in toksikologinja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, poudarja, da je predlagana direktiva nezadostna. »Glavni uporabniki teh snovi so letalska, vojaška in gasilska industrija, kjer zakonodaja ne predvideva omejitev. Drugi proizvajalci in uporabniki, na primer predmetov splošne rabe, kot so materiali, namenjeni stiku z živili (embalaža za živila, teflonske ponve ipd.), tekstil in kozmetika ter kmetijstvo, so v primerjavi z vojsko, letalstvom in gasilstvom manj pomembni. Treba bi bilo omejiti tudi ključne vire onesnaženja, če bi dejansko hoteli zmanjšati kopičenje večnih kemikalij v okolju.«