Prvi teden / Rekordno zvišanje

Minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden napovedal, kakšno zvišanje minimalne plače v prihodnjem letu namerava predlagati socialnim partnerjem in koaliciji – minimalna plača bi morala po njegovem mnenju po novem znašati tisoč evrov neto. Zaradi tega so delodajalci pričakovano skočili v zrak, češ da v kaj takega preprosto ne morejo privoliti, da bi to lahko pomenilo odpuščanje in bi slabo vplivalo tudi na javne finance, da slovenska podjetja že tako menda niso več konkurenčna in se selijo drugam, da bi skratka čemu tako nepremišljenemu in drastičnemu sledil malodane konec sveta. Zveni znano? Vse to smo že slišali. Večkrat.

Nazadnje kmalu po nastopu vlade Roberta Goloba, ko se je minimalna plača zvišala za sto evrov neto oziroma je bilo zvišanje bruto minimalne plače 12-odstotno. Takrat so Finance na primer zapisale, da z zvišanjem minimalne plače, ki zmeraj vpliva tudi na zvišanje preostalih plač, »tvegamo izgubo konkurenčnosti

Slovenije«, v tem »črnem scenariju« pa se »ne bi bojevali za svobodo, ampak za preživetje«. Plače so se res zvišale, a vesoljni potop vseeno ni sledil. V naslednjih dveh letih je minister Mesec vendarle stopil tudi delodajalcem nekoliko nasproti in poskrbel zgolj za minimalno zakonsko uskladitev minimalne plače z inflacijo, leta 2024 z zvišanjem za 4,2 odstotka, na začetku tega leta pa za 1,9 odstotka bruto minimalne plače. Napovedano zvišanje bi bilo največje doslej, saj bi sprememba z zdajšnjih približno 878 evrov neto na tisoč pomenilo več kot 16-odstotno zvišanje bruto minimalne plače.

Minimalna plača se je v obdobju 2009–2025, tako kažejo izračuni vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), zvišala za 116 odstotkov. A če bo Mesec uspešen, bi bilo to lahko rekordno zvišanje, celo večje kot takoj po uveljavitvi zakona o minimalni plači leta 2010, ki je dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011. Po Umarjevih podatkih se je prvo leto po sprejetju zakona minimalna plača zvišala za nekaj več kot 14 odstotkov, leto kasneje pa za skoraj šest odstotkov. Zvišanje bi bilo prav tako večje kot po spremembi zakona, za katerega je leta 2018 poskrbela ravno Levica, stranka ministra Mesca. Ta je določila, da mora minimalna plača najmanj za 20 in največ za 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške.

Po treh letih je Meščevo ministrstvo znova naročilo izračun pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja in pokazal je, da so se minimalni življenjski stroški v tem obdobju zvišali za 18 odstotkov, s približno 670 evrov na 790. Lani je pod pragom tveganja revščine živelo 276 tisoč oseb, 12 tisoč več kot leto prej. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih 302 tisoč oseb ali vsak sedmi prebivalec Slovenije. Zato je tudi bistveno, da ministrov predlog predvideva zvišanje minimalne plače do vrednosti, ki je višja od praga tveganja revščine – nazadnje je bilo ocenjeno, da je ta pri znesku 981 evrov na mesec. Delež redno zaposlenih, ki prejemajo plačo v znesku blizu minimalni plači, po Umarjevih podatkih za leto 2022 znaša okoli 9,5 odstotka ali okoli 78 tisoč oseb. Plačo, nižjo od povprečne, ki trenutno znaša 2572 evrov bruto, sicer prejemata približno dve tretjini zaposlenih.

Bo ministru uspelo izpolniti najbrž še zadnjo veliko obljubo v tem mandatu? »Slišal sem, da je neki finančni minister pred 17 let obljubljal minimalno plačo tisoč evrov,« je dejal prejšnji teden v državnem zboru; s tem je imel v mislih finančnega ministra Franca Križaniča v času vlade Boruta Pahorja. »Razlika med mano in njim je, da sem vedel, ko sem izrekel to število, da bo do njega tudi treba priti. Zato bom poskrbel, da bomo tam januarja in ne čez 17 let.« Hkrati se je obregnil ob nemalo komentarjev, ki so v zadnjem času leteli na to, da si pušča brke: »Čez novo leto bodo še malo zrasli, tako kot bo še malo zrasla tudi minimalna plača.«