Teden / S traktorjem v Bruselj

V Bruselj je prejšnji teden po ocenah organizatorjev prigrmelo okoli 10 tisoč evropskih kmetov, ki so nasprotovali podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo (EU) in Mercosurjem, združenjem južnoameriških držav Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja. V času zasedanja evropskega sveta so ceste zasedli traktorji, po Bruslju so zagoreli kresovi, namesto z gnojem pa so kmetje mesto in evropske institucije tokrat zasuli z več tonami krompirja. V množici evropskih kmetov je bilo tudi približno 70 slovenskih; v Bruselj so se odpravili z avtomobili, avtobusi in letali – enemu od njih pa je tja uspelo pripeljati celo traktor.

To je bil Boštjan Slemenšek, predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative, ki je v glavno mesto Belgije pripeljal mali zgibni traktor jugoslovanske tovarne strojev Tomo Vinković. Z njim in prikolico za prevoz živine se je pridružil sprevodu traktorjev, ki so zasedli tamkajšnje ulice. »Traktor je ponazarjal malega kmeta, prikolica pa breme, ki ga mora vleči za seboj,« je pojasnil Slemenšek. »To breme se samo še povečuje.« Kmete je med drugim prišel podpret prvak opozicije Janez Janša, ki je bil takrat v Bruslju zaradi srečanja Evropske ljudske stranke, katere članica je njegova SDS.

Za kaj v resnici gre? S podpisom sporazuma bi se poenostavil uvoz predvsem govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bi bilo pri tem manj omejitev, izdelki bi bili zato cenejši, države članice EU pa bi v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske izdelke. Sklenitev sporazuma je strateško pomembna za EU predvsem z vidika zaostrenih trgovinskih odnosov z Združenimi državami Amerike in širjenja kitajske trgovine in naložb v Latinski Ameriki.

Toda kmečka združenja svarijo, da bi bil s tem ogrožen položaj evropskih kmetov, ki so že zdaj žrtve predvsem močnih verig supermarketov in velikih korporacij. »Sporazum je absolutno škodljiv, pa ne samo za kmeta, temveč tudi za potrošnika,« je prepričan Slemenšek. »Uvažala se bo hrana nižje kakovosti. Slovenski potrošnik bi že zdaj lahko brez težav jedel ceneje. Težava je v trgovinskem lobiju in kapitalu, ki tukaj vlečeta največje dobičke.«

Pred sporazumom hkrati svarijo okoljske organizacije, češ da je v državah Mercosurja zakonita raba pesticidov, ki so v EU prepovedani, korporacije, ki jim sporazum odpira trg, pa da so povezane z uničevanjem amazonskega deževnega gozda ter izkoriščanjem delavcev in domorodnih skupnosti.

Pomisleki so upravičeni, čeprav je agrarni ekonomist Emil Erjavec za Dnevnik pred kratkim miril, da sporazum vseeno ne pomeni ravno radikalnih sprememb. Evropske kmete po njegovem mnenju veliko bolj kot omenjeni sporazum že zdaj pestijo »ekonomske težave, nimajo naslednikov, težave so s tehnologijo in vplivom kmetijstva na okolje«. To velja tudi za Slovenijo, kjer so težava ne dovolj povezane verige, kmetije pa »premajhne po ekonomiji obsega, delajo osnovne proizvode, pri prodaji katerih imajo opraviti z veliko konkurenco«.

Sporazum naj bi bil podpisan minulo soboto, a je bil podpis zaradi nasprotovanja Francije ter pomislekov Avstrije, Poljske in Madžarske, ki se jim je v konici pogajanj pridružila še Italija, prestavljen na prihodnje leto. Slovenija ga namerava podpreti, a zgolj, če bodo v njem ustrezne varovalke, torej zagotovilo, da bodo pravila, ki veljajo za pridelke evropskih kmetov, veljala tudi za uvožene izdelke.