Teden / Odvračanje migrantov

Osemnajstega decembra sta evropski svet in evropski parlament dosegla dogovor o spremembi koncepta varne tretje države, v katero se lahko deportirajo prosilci za azil iz držav Evropske unije. Tam migranti lahko zaprosijo za azil ali pa nadaljujejo postopek za azil, ki so ga začeli v državi EU.

Sprejeti sklep je nadaljevanje zaostrovanja migracijske politike EU, ki se je začelo maja lani s sprejetjem pakta o migracijah. Glavni cilji novega pakta so boj proti tihotapljenju ljudi, učinkoviti azilni postopki in okrepljeno vračanje migrantov. Že takrat so strokovnjaki iz organizacij, kakršni sta recimo slovenski Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Slovenska filantropija, opozarjali, da bo ta pakt oslabil varovala pravic migrantov.

Varne tretje države so bile tiste, za katere je EU presodila, da naj bi bile varne, skoznje pa je prosilec potoval, preden je prispel v EU. Lahko med migrantom in to državo obstaja posebna vez, recimo, da v njej živi posameznikova družina. Po novem bo drugače, varna tretja država bo vsaka, s katero je na tem področju EU sklenila sporazum ali dogovor, ni pa nujno, da je tranzitna.

Urša Regvar iz pravnega centra pojasnjuje, da se v praksi koncept tretje varne države redko uporabi: »Begunci imajo redko zvezo s tranzitnimi državami. Poleg tega morajo imeti te države urejen sistem mednarodne zaščite in biti pripravljene begunce sprejeti.« Redke države bodo spremenile migracijsko politiko, zato jih bo EU morala premamiti, da se bodo odločile za sprejemanje beguncev. Razvojna in finančna pomoč, ki jo države nečlanice prejemajo od EU, bo tako zelo verjetno pogojena tudi s tem, da bodo te države sprejemale migrante iz Evrope. Vprašanje je še, ali bodo te pogodbe ustrezno obravnavale osebne okoliščine migrantov glede na politični položaj v tretjih državah. Tako je na primer Maroko ena izmed že določenih varnih tretjih držav. Morda je primeren za deportacijo heteroseksualnega moškega, za homoseksualnega moškega pa ne, saj so tam istospolne zveze nezakonite. Urša Regvar ima še druge pomisleke: »Po novem prosilec za azil ne bo imel zmeraj samodejno pravice, da ostane v državi EU v času obravnave prošnje, saj novi pakt uvaja pravico ostati na ozemlju in fikcijo nevstopa. Če ne bo imel pravice v času pritožbe počakati na odločitev, da je zanj odgovorna tretja država, to pomeni, da bo dejansko na odločitev sodišča čakal v tretji državi. Naj ga potem organi EU najdejo in ga prikličejo nazaj v EU, če odločitev ni pravilna? To nima smisla niti finančno niti logistično.«

Gre torej za poskus poenotenja migracijske politike držav EU. Ker je politika v številnih državah do migrantov negativno razpoložena, so tudi evropske direktive ostrejše. Kljub temu so nekatere države, na primer Češka in Poljska, že izrazile nasprotovanje spremembam.

Ostaja pa dejstvo, da je migrantov v EU vedno več. Leta 2023 jih je bilo 60,8 milijona, lani 63,3 milijona. Čeprav se migracijski tokovi upočasnjujejo, bodo ljudje v EU prihajali še naprej.