V središču / Tudi v UKC Ljubljana

Na uredništvo Mladine se je obrnil bralec z zgodbo, podobno tisti iz novomeške bolnišnice. V Splošni bolnišnici Novo mesto so na ortopedskem oddelku odredili interni nadzor zaradi telefonskega klica ene od pacientk, ki je opozorila na po njenem mnenju sporno ravnanje. Pri njih se je naročila na operacijo kolka, nato pa so jo začeli zaposleni iz bolnišnice klicati in ji ponujati možnost hitrejše operacije v zasebni ordinaciji Arbor Mea. Klicu je sledil izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku, ki je pokazal, da naj bi bil zdaj že bivši vodja novomeške ortopedije Gregor Kavčič manipuliral s pacienti. Umetno je daljšal seznam čakajočih, hkrati pa paciente preusmerjal v podjetje Arbor Mea, kjer je tudi operiral. V dveh mesecih naj bi bil iz novomeške bolnišnice tja poslal okoli 150 »najvrednejših« pacientov, so ugotovili v bolnišnici. Torej predvsem mlajših pacientov brez pridruženih bolezni, takšnih, ki jih je mogoče odpustiti na dan operacije in ki podjetju niso povzročali večjih stroškov.

A očitno nič drugače ne ravnajo niti na ortopedskem oddelku v UKC Ljubljana. Pacient ljubljanskega UKC, s katerim smo govorili, je pojasnil, da je po pregledu pri osebnem zdravniku letos spomladi dobil napotnico za ortopedski pregled. Ker je najbolj zaupal ljubljanskemu UKC, se je prijavil prav tja. Na pregled je čakal zgolj nekaj mesecev, nato ga je sprejel ortoped Drago Dolinar. Opravil je slikanje in vse druge preiskave, z njimi pa so ugotovili, da bo potrebna operacija. Nato je sledilo presenečenje. Namesto da bi našemu sogovorniku zdravnik sporočil približni datum operacije v UKC Ljubljana, mu je dal telefonsko številko podjetja Arbor Mea. »Vprašal sem ga, ali je treba za to kaj plačati, a mi je dejal, da ne.« Naš sogovornik je nato poklical v omenjeno podjetje in dobil termin za operacijo čez mesec dni. Operiran je bil v prostorih podjetja Arbor Mea v Dunajskih kristalih v Ljubljani in bil od tam po zgolj nekaj urah tudi odpuščen. Ko je prišel domov, pa je sledilo še eno presenečenje: iz UKC so ga obvestili, da ga bodo pri njih operirali leta 2028.

Iz opisane zgodbe razberemo celo vrsto nepravilnosti. Prvič, evidenco o pacientu so očitno vodili na dveh mestih hkrati, v UKC Ljubljana in v podjetju Arbor Mea. Za isto storitev je torej imel izdani dve napotnici in na čakalnem seznamu v UKC je očitno bil zgolj navidezno. To je sogovornik kasneje ugotovil tudi sam. Dejansko nas je poklical zato, ker ga je težil občutek krivde. »Tedaj, ko sem urejal vse za operacijo, o tem nisem veliko razmišljal. Sledil sem napotkom zdravnika. Po tem, kar berem zadnje tedne v medijih, pa me moj primer vse bolj obremenjuje, saj sem bil očitno tudi sam eden od tistih, ki so preskočili čakalno vrsto zaradi dobička nekega zasebnega podjetja,« je povedal. In drugič, ortoped Dolinar je našega sogovornika usmeril v podjetje, kjer tudi sam dela, kar je nedvoumna kršitev načel konkurenčne prepovedi. In končno, očitno je bil v podjetje Arbor Mea napoten – tako kot so to ugotovili v Novem mestu – ker je bil eden od lažjih primerov, pri kakršnih zapleti niso pričakovani.

Tudi sam sem očitno eden od tistih, ki so preskočili čakalno vrsto zaradi dobička nekega zasebnega podjetja, ugotavlja bralec.

Iz UKC Ljubljana so odgovorili, da morajo zdravniki paciente seznaniti s čakalno dobo v UKC Ljubljana, in če so čakalne dobe nedopustno dolge, tudi z možnostmi zdravljenja pri drugih izvajalcih. »Iz poslanega lahko razberemo, da je zdravnik pacienta seznanil s čakalno dobo, ki je za operacije kolka tudi do tri leta, in možnostmi zdravljenja pri drugih izvajalcih s krajšo čakalno dobo,« so odgovorili. Sledeč temu pojasnilu, bi se sicer moral pacient sam odločiti, kje bo poseg opravil. »V veliki večini primerov se pacienti odločijo, da bodo kljub seznanitvi z dolgo čakalno dobo poseg opravili na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana,« so še sporočili. Toda v pravilniku, na katerega se v UKC sklicujejo, seveda ne piše, da lahko njihovi zdravniki paciente pošiljajo v točno določena podjetja. V pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter o najdaljših dopustnih čakalnih dobah v 12. členu piše, da lahko zdravnik pacienta, če so čakalne dobe predolge, »seznani z možnostmi in načini pridobivanja informacij o terminih pri tem izvajalcu«. Ne da ga usmeri v podjetje, v katerem dela.

V Novem mestu so zaradi takšnih primerov vodjo ortopedije odpustili, sklicali novinarsko konferenco, opravili izredno revizijo in sprožili alarm, v UKC Ljubljana pa so očitno veliko strpnejši. Sicer so »še dodatno vsem klinikam poslali navodila, naj tudi v luči nedavnih dogodkov čakalne sezname še dodatno pregledajo po vsebinski in tudi po tehnični plati«. A ne glede na to menijo, da kršitev njihovih pravilnikov v tem primeru ni bilo. To tudi ni edini tak primer. Portal Info360 je avgusta letos poročal o pacientki, ki je ravno tako čakala na ortopedski poseg na UKC Ljubljana, a namesto da bi jo poklicali iz UKC, je z njo govorila kar telefonistka podjetja Arbor Mea, iz te družbe pa so ji zgolj sporočili, da je lahko v kratkem na vrsti pri njih. V tem primeru se je pacientka sicer spraševala, kdo je podjetju poslal njene osebne podatke – dejansko pa je šlo tudi za preskakovanje čakalne vrste in za pošiljanje pacientov iz UKC Ljubljana v točno določeno podjetje. A v UKC Ljubljana še naprej ščitijo zdravnike. Za podjetje Arbor Mea delata dva v UKC zaposlena ortopeda, poleg že omenjenega Dolinarja je to še Borut Pompe. Odgovorov na vprašanje, koliko dodatnega dela v tem podjetju jima je UKC dovolil, ali pojasnil obeh zdravnikov niso poslali, čeprav smo za ta pojasnila zaprosili.

Je pa očitnih nepravilnosti v teh primerih še več. V novomeški bolnišnici so razkrili, da je imel Kavčič dovoljenje za šest ur dodatnega dela v zasebnem podjetju ali za tri operacije na mesec po standardih, ki veljajo pri njih. Evidenco, koliko operacij posamezni zdravnik opravi v posamezni javni bolnišnici in koliko pri koncesionarju, mora voditi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a tam za Dolinarja in Pompeta nimajo podatkov, zaradi česar tudi ni mogoče ugotoviti, ali spoštujeta soglasje UKC Ljubljana. Iz javno dosegljivih podatkov je mogoče zgolj razbrati, da sta Dolinar in Pompe v UKC Ljubljana očitno precej manj produktivna kot njuni kolegi v Arbor Mei: oktobra sta v UKC opravila vsak po 25 ortopedskih kirurških posegov, zdravniki, ki delajo za Arbor Meo, pa so v povprečju v istem mesecu opravili po 68 posegov. Bili so torej trikrat bolj produktivni, če za merilo vzamemo zgolj število posegov. O teh nepravilnostih smo govorili tudi z lastnikom podjetja Arbor Mea, ortopedomVladimirjem Senekovičem, ki je priznal, da ZZZS iz njegovega podjetja niso pošiljali podatkov, koliko in kateri zdravniki delajo pri njih, saj niso vedeli, da jih morajo.

Sporno ravnanje danes poznamo predvsem zato, ker so se ga v novomeški bolnišnici odločili razkriti. V ljubljanskem kliničnem centru pa za zdaj gledajo stran.

Vse to je sicer pesek v oči: novomeški primer je razkril, da imamo v slovenskem javnem zdravstvu zaposlene zdravnike, ki se kot vratarji odločajo, kateri pacient bo obravnavan v javnem zdravstvu in kateri – navadno so to lažji in bolj dobičkonosni primeri – v zasebni ustanovi. To sicer opravičujejo s krajšanjem čakalnih dob, kljub temu pa smo v Sloveniji že absolutni evropski rekorderji pri nekaterih (privatiziranih) posegih, recimo pri operacijah kolka in kolena. Vse to je seveda povezano z načinom financiranja, ki takšno ravnanje spodbuja. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je ta teden sporočilo, da novomeški primer in primer mariborskega radiologa, ki s popoldanskim delom zasluži 30 tisoč evrov na mesec, razkrivata sistemske nepravilnosti: »Takšna ureditev, denimo možnost izbire manj zahtevnih pacientov pri koncesionarjih, vodi v presežke pri koncesionarjih ter v neenake možnosti nagrajevanja zdravstvenih delavcev v javnih zavodih. Javni zdravstveni zavodi ob tem nosijo celotno odgovornost za neprekinjeno zdravstveno oskrbo, obravnavo zapletov in zagotavljanje podpornih dejavnosti, medtem ko ti pogoji v okolju koncesionarjev niso primerljivi,« so sporočili.

A to sporno zdravniško ravnanje in sistemsko nepravilnost danes poznamo predvsem zato, ker so se ju v novomeški bolnišnici odločili razkriti. Ne pa v UKC, kjer očitno vedo, da njihovi zdravniki delajo podobno kot odpuščeni novomeški ortoped.