V središču / V objemu skrajne desnice

Ko je madžarski premier Viktor Orbán oktobra lani, med predsedovanjem Madžarske svetu EU, nastopil v evropskem parlamentu, je med drugim povedal, kakšne Evrope si želi. »Mi, Madžari, v EU še naprej iščemo svoje sanje: skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, domovino domovin, demokracijo demokracij. Iščemo Evropo, ki se boji boga in varuje človeško dostojanstvo, Evropo, ki se vzpenja k vrhovom kulture, znanosti in duha. Člani EU nismo zato, ker je takšna, kot je, temveč zaradi tega, kakšna bi lahko bila. In dokler bomo verjeli, da jo lahko naredimo takšno, se bomo borili zanjo.« Svoj govor je sklenil z vzklikom po zgledu svojega ameriškega vzornika Donalda Trumpa: »Naredimo Evropo spet veliko!«

Orbán, čigar stranka Fidesz je bila nekoč članica Evropske ljudske stranke (EPP), je ob tem požel predvsem aplavz z obrobja polkrožne dvorane evropskega parlamenta, kjer sedijo poslanci skrajne desnice. Tudi poslanci politične skupine Patriotov, ki jo je pomagal ustanoviti po zadnjih evropskih volitvah skupaj s stranko aktualnega češkega premiera Andreja Babiša in Avstrijsko svobodnjaško stranko. Del te skupine so na primer še francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen in Jordana Bardellaja, španski Vox ter nizozemska Stranka za svobodo Geerta Wildersa. Veliko manj navdušenja pa je požel na drugi strani dvorane in tudi znotraj konservativne EPP, s katero je že več let na bojni nogi. Pretežni del te skupine ima namreč Orbána za avtokrata. V njenem imenu sta predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki prihaja iz vrst konservativcev, in predsednik skupine Manfred Weber na omenjenem zasedanju evropskega parlamenta Orbánu na odprtem očitala predvsem pretirano naklonjenost ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Prav zato je bil nastop slovenskega evropskega poslanca takšno presenečenje. »Madžarska je vsaj v dveh stvareh lahko zgled Evropi,« je začel Branko Grims iz SDS. »Prva je dosledna zaščita meja in zavračanje ilegalnih migrantov, zato je Madžarska mirna in varna, taka, kot bi lahko in bi morala biti vsa Evropa, če bi dosledno ščitila svoje meje z vsemi zakonitimi sredstvi. Drugo je zaščita otrok pred zanje tako uničujočo LGBT+ ideologijo. /.../ Narod, ki tako ščiti svoje otroke, ima bodočnost.« Orbán je bil ob njegovem nastopu tako ganjen, da se mu je kasneje pisno zahvalil. Ter izrazil pričakovanje, da lahko še naprej računa na Grimsovo podporo pri prizadevanjih, »da Evropa spet postane velika«. Grims pa je bil tarča kritik znotraj EPP.

Grims bi, če bi lahko, v trenutku skočil v objem Orbánu. A se v SDS zavedajo, da imajo od članstva v največji politični skupini v evropskem parlamentu več koristi.

Nastope Branka Grimsa v evropskem parlamentu bi zlahka zamenjali za nastop poslanca katere od strank Orbánovih Patriotov. Grims prav tako ne skriva simpatij do te skupine in ambicij, da bi morala SDS zapustiti Evropsko ljudsko stranko. Poleti je kot edini poslanec EPP celo prispeval podpis za predlog nezaupnice Ursuli von der Leyen, ki ga je pripravila skrajna desnica, a je tega nato, tudi ob posredovanju predsednika SDS Janeza Janše, umaknil. Ko je Marta Kos v evropskem parlamentu uspešno prestala zaslišanje za evropsko komisarko za širitev, se je na primer pridružil pozivu strankarskega rojaka Žana Mahniča, da je že skrajni čas za odhod iz »degenerirane in dekadentne EPP«. Oktobra je to namero ponovil še za obskuren desničarski spletni portal Breizh Info.

Grims bi, če bi lahko, v trenutku skočil v objem Orbánovim Patriotom. Težava je v tem, da enakega mnenja niso njegovi poslanski kolegi na čelu z Romano Tomc, ki je tudi ena od podpredsednic EPP. A ne gre za vsebinske razlike, kot bi morda pričakovali. V vodstvu SDS se pač zavedajo, da imajo od članstva v največji politični skupini v evropskem parlamentu več koristi, kot če bi se pridružili Orbánu ali pa kateri od preostalih skrajno desnih skupin v evropskem parlamentu, Evropskim konservativcem in reformistom, v katero spadata na primer stranki Bratje Italije Giorgie Meloni in poljska Zakon in pravičnost, ali Evropi suverenih narodov, del katere je Alternativa za Nemčijo. Seveda pa to poslancem SDS v evropskem parlamentu ne preprečuje, da ne bi sem pa tja paktirali s skrajno desnico ali minirali dela svoje skupine. Znotraj EPP dejansko veljajo za njen robni, skrajni del, poslance SDS pa bi po hodnikih evropskega parlamenta zlahka zamenjali za člane katere druge, skrajno desne skupine.

Kam dejansko spadajo, so v spregi z Matejem Toninon iz Nove Slovenije, ki je prav tako članica EPP, nazadnje jasno pokazali na decembrskem plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, na katerem so glasovali proti resoluciji o podpori evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. S tem so Slovenijo, državo, ki se ponaša s tem, da ima pravico do splava vpisano v ustavo, pomagali uvrstiti med redke države EU, katerih večina prisotnih poslancev na glasovanju ni podprla resolucije – ob bok Madžarski in Poljski. Slovenski poslanci desnice pa so bili tudi med pobudniki alternativne resolucije, o kateri so prejšnji teden odločali evropski poslanci, ki je pobudi nasprotovala. Ta je nastala kot plod sodelovanja dela ljudske stranke s poslanci Evropskih konservativcev in reformistov. A je bila zavrnjena s 356 glasovi proti.

To ni bil edini primer, v katerem so slovenski poslanci zavzeli bolj skrajno držo znotraj EPP in paktirali s skrajno desnico. Septembra je evropski parlament denimo potrjeval resolucijo o Gazi, v kateri je med drugim obsodil takratno izraelsko blokado humanitarne pomoči v tej palestinski enklavi, pozval k sankcijam proti najbolj spornim izraelskim ministrom ter nezakonitim naseljencem na Zahodnem bregu in celo zapisal, da bi morale države članice EU razmisliti o priznanju palestinske države v luči prizadevanj za rešitev dveh držav. Med slovenskimi poslanci desnice je resolucijo podprl zgolj Tonin, poslanci SDS pa so ji nasprotovali.

V preteklosti se je SDS znotraj EPP večkrat postavila tudi v bran Fideszu, predvsem v času razprav o zamrznitvi statusa in izključitvi te stranke, ko je bila še del skupine. Tedaj, v času predzadnjih evropskih volitev, je Janez Janša celo pisal vodilnim v skupini, da bi bila takšna odločitev napaka in bi v EPP prinesla nepotreben razdor. Orbán se je nato sam odločil za odhod iz skupine, preden bi ga izključili. Poslanci SDS so prav tako glasovali proti sankcijam zoper Madžarsko in resolucijam evropskega parlamenta, ki so ugotavljale tamkajšnje kršitve vladavine prava. Nazadnje novembra, ko je velika večina poslancev EPP podprla predlog resolucije, v katerem evropski parlament ugotavlja, da Madžarska vztrajno krši načela pravne države in s tem ogroža evropske vrednote in pravni red EU. Proti predlogu sta glasovala poslanca SDS Milan Zver in Branko Grims, Romana Tomc ni glasovala, Zala Tomašič pa se je vzdržala.

Proti predlogu resolucije je glasoval tudi Matej Tonin.

Podoba evropskega parlamenta se je po lanskih volitvah močno spremenila. Strankam, ki tvorijo skrajno desnico, je uspelo zasesti kar četrtino poslanskih mest.

Podoba evropskega parlamenta se je po lanskih volitvah močno spremenila. Strankam, ki tudi deklarativno tvorijo skrajno desnico, je uspelo zasesti kar četrtino poslanskih mest. Evropski poslanci z nekoliko daljšim stažem znajo povedati, da razprave v evropskem parlamentu še nikoli niso bile tako polne političnih eskapad. Ursula von der Leyen pa je že ob imenovanju za predsednico evropske komisije napovedala, da vidi možnosti za tvorno sodelovanje z Evropskimi konservativci in reformisti – zato je mesto enega od podpredsednikov komisije zaupala Raffaelu Fittu iz stranke Giorgie Meloni. Primer tvornega sodelovanja s skrajno desnico je bilo tudi nedavno glasovanje o »omnibusu I«, s katerim je evropski parlament zavrl udejanjanje nekaterih zavez zelenega prehoda.

Požarni zid v EU še nikoli ni bil tako krhek in načet, kot je sedaj. Poslanci slovenske desnice na čelu s SDS pa bi ga, če bi lahko, s krampi in kladivi že zdavnaj zrušili.