Prvi teden / Fidesova pirova zmaga

Ustavni sodniki so minuli teden presodili, da je absolutna prepoved dela zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, pri zasebnikih, ki jo uvaja novi zakon o zdravniški dejavnosti, neustavna. A čeprav so pobudniki ustavne presoje, med njimi sindikat zdravnikov Fides, odločitev označili za veliko zmago, češ da je utemeljitev vlade padla, je bilo sporočilo ustavnih sodnikov prej nasprotno. Razen Roka Svetliča so podprli ostrejšo politiko razmejevanja med javnim in zasebnim zdravstvom, le najskrajnejši ukrep, to je absolutna prepoved dela pri zasebnikih, se jim je zdel preoster. Ali kot je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisala sodnica Neža Kogovšek Šalamon, naj bi njihovo »presojo zaznamoval vtis, da je zakonodajalec prešel od ene skrajnosti k drugi, od odsotnosti vsakršnega nadzora do skoraj absolutne prepovedi«.

Razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom je ogromen in zapleten projekt, ki ga sestavlja množica ukrepov, uredb, pravilnikov, zakonov in tudi povsem praktičnih sprememb. Pred nekaj leti smo imeli v Sloveniji zdravstveno krizo zaradi pomanjkanja radiologov. Čeprav jih imamo rekordno veliko, jih je začelo primanjkovati v bolnišnicah med najnujnejšimi urgentnimi posegi. Razlog je bil, da jih je veliko zaradi višjih plač in lažjega dela odšlo v zasebna diagnostična podjetja. Zdaj se je položaj vendarle izboljšal; radiologi so začeli več storitev ponovno izvajati v javnem zdravstvu. A ministrstvo za zdravje v sodelovanju z javno zdravstveno zavarovalnico tega premika ni doseglo s prepovedjo dela radiologov pri zasebnikih, temveč z znižanjem zneskov, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje za te storitve zasebnim podjetjem. Tako se je motivacija za privatizacijo tega dela zdravstva zmanjšala.

Novi zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša še več takšnih ukrepov. V preteklosti zdravniki brez soglasij popoldan načeloma niso smeli delati pri zasebnikih, a so s svojimi šefi ubirali bližnjice. Ni bilo norm, s katerimi bi merili produktivnost, štelo je, da je soglasje za popoldansko delo izdano, če je zdravnik zgolj zaprosil zanj in na prošnjo ni dobil odziva, nekateri so kot samostojni podjetniki delali celo brez soglasij. Z novim zakonom bo tega konec. Vodje oddelkov, ki izdajajo soglasja za popoldansko delo, po novem sami ne smejo delati drugje, soglasja morajo biti izrecno podana in v zdravstvu so dobili tudi normative. Če jih na kakem zdravstvenem oddelku ne bodo določili, bodo samodejno določeni na podlagi statističnih povprečij. In ker ima zdaj ministrstvo na razpolago vse te nove mehanizme za omejevanje (škodljivega) popoldanskega dela, naj bi bil še dodaten ukrep popolne zakonske prepovedi dela zdravnikov iz javnih zavodov v zasebnem sektorju po mnenju ustavnih sodnikov preveč skrajen.

Absolutna prepoved dela zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, pri zasebnikih pravzaprav ni najpomembnejši element reforme, če kaj, je to prepoved dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov. Kot s. p. so zdravniki svoje storitve lahko ponujali brez nadzora ministrstva za zdravje, nekateri (družinski) zdravniki so celo dali odpovedi, da so se lahko nato pri istem delodajalcu pod povsem drugačnimi pogoji »zaposlili« kot podjetniki. Če bi se to nadaljevalo, bi se lahko zgodilo, da bi v javnih zavodih delali le še podjetniki. V skladu z novim zakonom to ne bo več mogoče. Teh omejitev ustavni sodniki niso razveljavili, temveč so jih podprli. Češ da javni zdravstveni sistem ne temelji na dobičku ali na občasno zaposlenih podjetnikih.