Teden / Počasna roka pravice

Delavska svetovalnica je opozorila na dolgotrajnost sodnih postopkov, v katerih sodišča presojajo, ali so delodajalci kršili delavske pravice. Od vložitve kazenske ovadbe do sodnega epiloga praviloma preteče veliko let, vse to pa pomeni obremenitev za delavce, ki navadno niso v najboljšem socialnem položaju.

Vodja svetovalnice Goran Lukić je navedel primer letošnje sodbe, v kateri je sodišče za krivega spoznalo delodajalca, ki je že leta 2016 delovno zakonodajo kršil s tem, da oktobra in novembra ni izplačal plač, prav tako pa ni izplačal regresa. Sodni proces zoper njega je torej trajal devet let, na koncu pa je bil obsojen na petmesečno pogojno zaporno kazen. V zapor bo torej moral le, če bo v dveh letih spet storil kaznivo dejanje ali pa bivšim delavcem ne bo izplačal denarja, ki jim ga dolguje.

»Nekako je zelo grenak občutek, da ima roka pravice tako dolgo časovnico, če pa ta roka že koga prime, je obsodba pogojna s časovnim rokom – če boš priden dve leti, ti ne bo treba iti v zapor. Četudi je evidentno, da je delodajalec kršil temeljne pravice delavcev, za kar je zagrožena tudi zaporna kazen,« je o tem primeru povedal Lukić. Hkrati je posebej omenil delavca, ki je bil zaradi groženj delodajalcu obsojen na več kot leto zaporne kazni. Delavec za svoje delo ni bil plačan, nato pa je po mnenju sodišča denar od delodajalca želel dobiti na neprimeren način, tako da je postal verbalno nasilen tudi do uradnih oseb. »Ta delavec je starejši, ni oseba, ki bi delovala grozeče, daleč od tega, a je dobil več kot leto dni zaporne kazni – ne pogojne, ampak zaporne kazni.«

S podjetji, ki ne plačujejo delavcev, sodeluje tudi država. Laura Orel iz Delavske svetovalnice je predstavila primer čistilnih servisov Aqua čiščenje in Vur, ki sta v lasti iste osebe. Podjetji sta med drugim sodelovali z ministrstvom za javno upravo. Približno sto delavcev nekaj mesecev ni prejemalo plače, 20 delavk iz Ljubljane in Maribora pa se je leta 2019 odločilo, da ob pomoči Delavske svetovalnice vložijo kazensko ovadbo zoper podjetji.

»Ko so se te nepravilnosti dogajale, so se delavke obračale na ministrstvo za javno upravo. Njihov odgovor je bil, da za to niso pristojni, vse, kar jih je zanimalo, je bilo, da je delo kakovostno opravljeno. Ko je začelo zmanjkovati toaletnega papirja in ko stvari niso bile očiščene tako, kot bi morale biti, pa so prekinili pogodbo,« je povedala Laura Orel. Ta primer na sodišču še ni končan. »Lani so bile oškodovanke končno zaslišane kot priče, do danes pa niso dobile še nobenega odgovora s sodišča. Odgovorna oseba teh dveh podjetij je imela svojega zastopnika, ki prihaja iz precej dobro znane slovenske odvetniške družbe in je skušal prikazati, da so bili pravzaprav delavke in delavci krivi, da je prišlo do izgube naročila pri javnih naročnikih.«