Teden / Smeli načrti z napako

Prejšnji teden je ministrstvo za solidarno prihodnost v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025–2035  

Ključni ukrepi so štirje: zagotavljanje netržnih stanovanj (po dunajskem zgledu je v ospredju gradnja javnih neprofitnih stanovanj), krepitev stanovanjske rabe (kako aktivirati prazna in le delno zasedena stanovanja ter urediti najemni trg), prenova javnega stanovanjskega fonda, ki je že na voljo, in kakovostno snovanje stanovanjske politike.

V uvodu programa preberemo, da »stanovanje za gospodinjstva ni zgolj streha nad glavo, ampak je temelj njihovega dostojanstva in zasebnosti, je materialni pogoj za njihovo telesno in duševno zdravje in je prvi pogoj za oblikovanje kariere ter družinskega življenja. Je ključnega pomena za eksistencialno, materialno in finančno varnost. Zato je zagotavljanje kakovostnih in dostopnih stanovanj ena izmed osrednjih nalog družbe, ki vlaga v ljudi.«

A vladi kljub zavedanju težave v prvem mandatu ni uspelo ustaviti trenda rasti cen nepremičnin. Podatki statističnega urada kažejo, da so se cene nepremičnin od leta 2015 zvišale za 107 odstotkov. Edina rast cen, ki se je upočasnila, je rast cen novih stanovanjskih nepremičnin, ki je leta 2025 nižja, kot je bila leta 2024, najverjetneje zato, ker je na trgu na voljo veliko novih, pogosto nadstandardnih stanovanj. A seveda cene takšnih stanovanj ne vplivajo na položaj tistih, ki si lastnega stanovanja sploh ne morejo privoščiti. Medtem cene rabljenih stanovanj rastejo, sedaj so že pri 116 odstotkih glede na leto 2015. Zgolj za občutek, po podatkih iz zadnjega poročila o slovenskem nepremičninskem trgu »je srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države prvič presegla mejo 3000 €/m², v Ljubljani, kjer je najvišja, pa je dosegla že skoraj 4900 €/m²«.

Glavna rešitev iz nacionalnega programa je torej gradnja javnih najemnih stanovanj. V tem mandatu jih je bilo zgrajenih 2000, še dodatnih 2500 jih je v fazi pridobivanja dovoljenj, v gradnji ali tik pred njo. Je to veliko? V resnici ne, v poročilu ocenjujejo, da na trgu primanjkuje več kot 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. V času trajanja stanovanjskega programa, torej v prihodnjih desetih letih, si je ministrstvo za cilj zastavilo zgraditi 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, 3000 dostopnih stanovanj različnih oblik in 1000 stanovanj, ki bi se aktivirala prek prenovljene javne najemne službe.

Ministrstvo razmišlja tudi o ukrepu, da bi lahko starejši ljudje, ki sami živijo v velikih nepremičninah in jim je vzdrževanje teh v breme, stanovanjske objekte zamenjali za manjše. Po oceni ministrstva je v Sloveniji kar 40 tisoč samskih gospodinjstev, v katerih v velikih hišah živijo ljudje, starejši od 65 let. Kot je sicer izrecno poudaril državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner, to ne pomeni, da želijo starejše ljudi metati iz njihovih hiš, le da raziskujejo, ali bi to lahko koristilo starejšim in stanovanjskemu fondu. Program na področju najemnega trga predvideva še ukrepe za hitrejše reševanje sporov, bolj uravnotežene pravice najemnikov in najemodajalcev in spodbude za dolgoročno oddajanje.

Žal pa se program ne osredotoča na davčno politiko. Pa četudi je jasno, da bo za rešitev stanovanjske problematike potrebna neka oblika nepremičninskega davka, zamisel, s katero vlada v tem mandatu ni prišla ravno daleč. Poslavljajoča se vlada prave rešitve ni sprejela, a dejstvo pač je, da je pri nas premoženje podpovprečno obdavčeno in da so tudi zato – drugi razlog je seveda visoka donosnost – nepremičnine postale finančna naložba. Niso pa to, kar bi morale biti. Torej dom.