Teden / Zimski volilni čas

Državnozborske volitve bodo prej kot v treh mesecih, saj jih je predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisala za 22. marca prihodnje leto. Kakorkoli obrnemo, se zdi, da se parlamentarne volitve znova vedno bolj približujejo zimskemu času.

Dolga leta smo sicer poslanke in poslance (in s tem posredno vlado) volili v jesenskem in zimskem času, decembra, novembra, oktobra, ne glede na to, ali je šlo za redne ali predčasne volitve. Potem so bile leta 2014 in 2018 volitve poleti, julija in junija, na zadnje državnozborske volitve pa smo odšli 24. aprila. Prihajajoče volitve – kot kaže, redne – bodo spet bližje novemu letu.

Če gre za redne volitve, torej na vsaka štiri leta, dejansko nikoli ne potekajo točno na štiri leta, ampak nekoliko prej. Ustava določa, da se »nov državni zbor izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora«. Mandatna doba prejšnjega sklica državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednica ali predsednik republike najkasneje 20 dni po volitvah. To v praksi pomeni, da tudi redni štiriletni poslanski mandat ne traja štiri leta, ampak nekaj dni ali tednov manj. Seveda pa je krajši, če ga presekata kakšen razpad koalicije in nezmožnost poslancev, da oblikujejo drugačno vlado.

Če bo torej vse po sreči in se prihajajoči parlamentarni mandat ne bo prekinil s predčasnimi volitvami, bodo volitve leta 2030 že februarja ali celo januarja. Tistega daljnega leta 2034 pa bodo spet v božično-novoletnem času. A v zadnjem poldrugem desetletju so redne parlamentarne volitve prej izjema kot pravilo, pogostejše so predčasne volitve, zaradi česar se volitve lahko znova prestavijo v toplejši del leta.