Teden / 8 dni

Igrati po političnih notah

Silvo Mesojedec, nekdanji član SDS in pobudnik tako imenovanega shoda v podporo slovenski glasbi, ki se ga je po njegovi oceni v središču Ljubljane udeležilo med 150 in 200 harmonikarjev, je zanikal, da je šlo za političen dogodek, a je k temu vseeno dodal, da se mora Ljubljana odločiti, »ali želi, da se sliši tudi slovenska glasba«. Mesojedca, sicer novomeškega svetnika, naj bi namreč zmotili trubači, ki da so preglasili slovensko glasbo. Jih je slišal vse do Novega mesta? Shod je bil političen z vsemi ksenofobnimi konotacijami, značilnimi za prikriti rasizem, v tem primeru naperjen proti neslovenskemu županu. Zgodbice, da v Ljubljani ne slišiš več slovenske glasbe ali besede, najbolj zavzeto širijo ljudje, ki ne živijo v Ljubljani. Politični predznak glasbenemu dogodku so nalepili tudi razni (skrajno) desni politikanti na čelu z večnim vodjo SDS Janezom Janšo, ki je oznanil na družbenem omrežju X: »Ljubljano smo spet naredili slovensko.« Luka Goršek, podpredsednik SD, je odgovoril: »Na žalost se marsikateri taki dogodki, v tem primeru shod harmonikašev, zlorabljajo tudi za konstantno delitev naroda. Ljubljana je slovenska že od leta 1945 in tako bo tudi ostalo.« Oglasil se je še župan Zoran Janković s spravljivim predlogom, da bi zmanjšal vtis o protestu: »Meni so zelo dobrodošli, tako da nobenih problemov. Drugo leto naj jih pride 1000, pa bomo naredili mogoče na Kongresnem trgu. In pokazali, da je harmonika inštrument, ki velja.«

Ni naključje

Ko se začne opevati slovenstvo ter med harmonikarji paradirajo vidni in manj znani neonacisti, se hitro začnejo aktivirati različne skrajno desne skupine, med njimi Slovenisti, ki zahtevajo Slovenijo za Slovence. Tako je neki, bojda čistokrvni slovenist Nikola Popović par dni kasneje pročelje stavbe kulturnega ministrstva počečkal z rumenimi svastikami, na družbenem omrežju X pa še objavil ogaben zapis proti etničnim Judom, ki naj bi v Sloveniji uživali privilegiran položaj. Rumene svastike so takoj spomnile na obdobje prejšnje Janševe vlade, v času in s podporo katere so neonacisti grozili predstavnikom širše civilne družbe in na splošno netili nemir v Ljubljani. Na vandalizem so se odzvali tudi v stranki Levica, iz katere prihaja kulturna ministrica Asta Vrečko. Objavili so skupno fotografijo Janše in Popovića, ministrica pa je poudarila: »Vemo, kdo vodi ali potiho podpira takšno skrajno ideologijo v Sloveniji. To so stranke skrajne desnice, v prvi vrsti seveda tudi z največjo opozicijsko stranko SDS.«

Ustaški zombiji

Zagreb, ki ga vodi progresivni župan Tomislav Tomašević, se je naveličal poveličevanja ustaštva, ki ga na Hrvaškem še najbolj trmasto pooseblja pevec Marko Perković Thompson s konstantnim vzklikanjem ustaškega slogana »Za dom spremni«. Mestna skupščina je nedavno prepovedala razkazovanje in opevanje ustaških  simbolov in v skladu s tem tudi prepovedala enega od dveh decembrskih Thompsonovih koncertov v Zagrebu, zato je ta tistega, ki ga je smel izvesti, izkoristil za to, da je oboževalce v zagrebški Areni pozval k rušenju Tomaševića in njegove stranke Možemo. Kmalu zatem se je pred županovim stanovanjem zbralo nekaj ducatov skrajnih desničarjev, ki so opevali ustaštvo. Kolumnist medijskega portala Index Goran Vojković je zapisal, da »realno gledano, desnica nima nikogar niti nič ponuditi Zagrebu. Thompson vzklika prazne slogane. (…) Desnica v Zagrebu je terapevtska skupina z dostopom do interneta.«

Opozorilo?

Predsednica države Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudarila: »Naša prihodnost bo takšna, kot jo bomo ustvarili skupaj.« Zveni kot tipična, praktično klišejska, protokolarna izjava, s kakršnimi nas predstavniki države pitajo ob tovrstnih praznikih. Vendar se je treba ob vsem, kar se dogaja okoli nas, vprašati: kaj pa, če ne bomo znali ustvariti prihodnosti skupaj? Kaj nas čaka potem?

In tako naprej v novo leto

Politiki znajo ravnati združno, tudi ko se ne strinjajo med seboj. Poslanci koalicije in SDS so obstruirali obravnavo koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor (DZ) in zakona o poslancih na sejah mandatno-volilne komisije DZ in odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Seji sta bili zaradi nesklepčnosti zato prekinjeni, obravnava pa prestavljena. Poslanci bi morali obravnavati letos sprejeti zakon o funkcionarjih, ki med drugim določa, da posameznik, ki je bil zaradi naklepnega kaznivega dejanja pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko mu je bilo prestajanje kazni odpuščeno, ne more biti javni funkcionar oziroma opravljati javne funkcije. Spor med koalicijskimi in opozicijskimi poslanci izhaja iz natezanja, ali obravnavati zakonodajni paket na izredni seji državnega zbora, kar je hotela SDS, ali v paketu z drugimi zakonodajnimi predlogi, in sicer še z novelami zakonov o državnem svetu, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in zakonom o volitvah predsednika republike. Skratka, vidimo se v naslednjem letu.