V središču / Pravica do svobodnih volitev

Novoletni čas poleg drugih praznikov 23. decembra prinese tudi dan ustavnosti, praznik navadno mine s slovesnostjo na ustavnem sodišču, z opozorili o tem, kako pomembno je, da je pri nas demokracija, in o tem, kakšne težave imajo ustavni sodniki.

Tokrat je vse skupaj minilo drugače. O pomenu ustavne ureditve je govoril predsednik ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin. Opozoril je, da »smo v vse večjem številu držav, tudi v nekaterih evropskih, priče procesu demokratičnega nazadovanja. Izvršilne oblasti omejujejo svobodo medijev, politično konkurenco, spreminjajo zakonodajo z namenom utrditve svoje oblasti in omejujejo neodvisnost sodstva. V tem procesu se razgrajuje sistem zavor in ravnovesij.« Zaradi vsega tega se krepi izvršna oblast, »demokratične ureditve pa se postopoma, korak za korakom, spreminjajo v avtokratske«.

Gre za trpko ugotovitev predsednika ustavnega sodišča, ki je v soju bleščečih praznikov ostala preslišana. Čeferin je bil še natančnejši v kratkem, prazničnem intervjuju za Radio Slovenija. Tam je dejal, da demokratično ureditev dramatično ogrožajo lažne novice. »Brez celovite, korektne obveščenosti o dogajanju v družbi ne moremo udejanjati niti drugih človekovih pravic, na primer pravice do svobodnih volitev. S temi modernimi, sofisticiranimi metodami vplivanja na razmišljanje ljudi prek družbenih omrežij je mogoče prepričati večino ali pa tisti odločilni del prebivalstva, da na volitvah glasuje za kandidata, za katerega mislimo, da smo si ga sami izbrali, pa ga je namesto nas izbral nekdo drug.« Imunski sistem demokracije ni tako trden, kot se je zdelo, to kaže dogajanje na Poljskem, Madžarskem in tudi v ZDA. Čeferin je še pripomnil, da v Sloveniji nismo tako daleč, a da to ne pomeni, da tja ne moremo priti. »Vse to je krhko, vse to je treba varovati ves čas in trdno.«

Ne zgodi se pogosto, da predsednik ustavnega sodišča opozori, da so lahko svobodne volitve ogrožene. Skupina volivcev s prvopodpisanim Bogdanom Biščakom je prepričana ravno o tem, na kar namiguje Čeferin.

V sredo, 24. decembra, je bila malo pred 18. uro na vrhovno sodišče vložena zajetna tožba zoper zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tožniki so prepričani, da so bile v kampanji nepravilnosti, gre za angažma različnih zdravniških organizacij in rimskokatoliške cerkve, »po vsebini, intenzivnosti, učinku ter dosegu takšne narave, da so vplivale oziroma so lahko vplivale na izid referenduma«. Da je bilo v kampanji toliko polresnic, laži in zavajanja, da volja volivcev ni bila oblikovana v razmerah, ki bi omogočale razumno in svobodno odločanje. Referendum ne more zagotavljati svobodnega odločanja, »kadar so ti postulati sistematično porušeni«.

Nepravilnosti so znane, gre za pozive zdravnikov v javnih zdravstvenih domovih, za zavajajoče ankete, za sporočila, ki so jih dobivali študenti medicine, za strašenje o trgovanju z organi, za govor o zastrupljanju, za javne molitve, plakate, sporočila Slovenske škofovske konference, posameznih duhovnikov … Nihče ne trdi, da bi morali zdravniki in duhovniki molčati, a vlagatelji tožbe se sprašujejo, »ali pravo res dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic ter ponavljajočega se zavajanja, posredovanih s strani avtoritet, ki imajo na volivce poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv«. Prav tako trdijo, da so volivci odločitev sprejeli na podlagi referendumskih kampanj skupin, ki so bile »utemeljene na lažeh in zavajanju ter povzročanju osebne stiske in strahu«. Ker je referendum potekal v ozračju sistematičnega širjenja lažnih novic, v svetu, kjer ne obstaja strinjanje o dejstvih, je dvom o referendumskem izidu upravičen.

Vprašanje je, ali bodo utemeljitve tožečih strank uspele prepričati vrhovno sodišče, konkretneje senat treh vrhovnih sodnikov. Vprašanje je, ali bo referendum res ponovljen. Marca bodo državnozborske volitve. Prav bi bilo, da bi vrhovno sodišče vsaj nakazalo, kje so meje demokratične razprave, kaj je svoboda govora, kaj je izkrivljanje, kaj so različna mnenja, kaj nedopustna propaganda.

Vrhovno sodišče mora o referendumskem sporu odločati po nujnem postopku. Ob upoštevanju vseh rokov bi morala biti odločitev sprejeta v 45 dneh.