Pregled leta / Dobri stari Janša
Leto, v katerem je Janez Janša vodil volilno predigro in se zraven cinično nasmihal
Jure Trampuš
MLADINA, št. 53, 31. 12. 2025

Janez Janša pred kipom Bojana Toporiša Demon gozda
© Luka Dakskobler
Zadnje leto pred volitvami je Janez Janša, večni predsednik stranke SDS, človek, ki se je iz disidenta zlagoma prelevil v ciničnega politika, prinašalca sovraštva in laži, delal natanko to, kar počne vedno, ko se bližajo volitve. Kljub občasnim eskapadam, še najhujše so bile tiste pred stavbo celjskega sodišča, se je brzdal, modro kimal, malce pokaral in ustvarjal vtis, da je strog, a pravičen razsodnik. Da torej ni avtoritarec, človek, obremenjen s kopico sumov o koruptivnosti, temveč najboljša izbira za prihodnjega predsednika vlade. Ljudje imajo radi zmagovalce, tudi njegovi politični oponenti svarijo pred četrtim mandatom, ergo – že vnaprej so se postavili na slabše startne položaje. Janša lahko tako samo gleda, kako mu raste podpora, če pa je že nujno, s kakšnim tvitom in telefonskim klicem postavi novega predsednika znova zveste Nove Slovenije.
Jure Trampuš
MLADINA, št. 53, 31. 12. 2025

Janez Janša pred kipom Bojana Toporiša Demon gozda
© Luka Dakskobler
Zadnje leto pred volitvami je Janez Janša, večni predsednik stranke SDS, človek, ki se je iz disidenta zlagoma prelevil v ciničnega politika, prinašalca sovraštva in laži, delal natanko to, kar počne vedno, ko se bližajo volitve. Kljub občasnim eskapadam, še najhujše so bile tiste pred stavbo celjskega sodišča, se je brzdal, modro kimal, malce pokaral in ustvarjal vtis, da je strog, a pravičen razsodnik. Da torej ni avtoritarec, človek, obremenjen s kopico sumov o koruptivnosti, temveč najboljša izbira za prihodnjega predsednika vlade. Ljudje imajo radi zmagovalce, tudi njegovi politični oponenti svarijo pred četrtim mandatom, ergo – že vnaprej so se postavili na slabše startne položaje. Janša lahko tako samo gleda, kako mu raste podpora, če pa je že nujno, s kakšnim tvitom in telefonskim klicem postavi novega predsednika znova zveste Nove Slovenije.
V življenju in kakopak tudi v politiki se stvari redkokdaj iztečejo tako, kot se dozdeva, da se bodo. Presenečenje naj bi tokrat prinesla Vladimir Prebilič in Anže Logar, pretendenta za nova obraza, ki to nista, politika, ki bi rada konsolidirala levo ali desno sredino. Kljub dobrim namenom, za katere vemo, da je z njimi tlakovana pot v pekel, jima ne uspeva. Evropskemu poslancu Vladimirju Prebiliču zato, ker se zapleta v retorične nesmisle, ker napada tiste, s katerimi bi rad sodeloval, ker težko skriva svojo ambicioznost, častihlepje, željo, da bi prevzel oblast. Tega volivci, ki jih nagovarja, ne marajo. V paradoks pa se je ujel tudi Anže Logar. Kljub permanentnemu oddaljevanju od Janeza Janše, ki pa ga v svoji povezovalnosti ni sposoben niti resneje kritizirati, se ni zmogel otresti obtožb, da je zgolj lovilec glasov za novo Janševo vlado. Ne trdimo, da gre za pretkan načrt, a Logar po političnem prepričanju spada v desno hemisfero, zrasel je kot član stranke SDS in se ji ni vsebinsko odrekel. Misel, da bosta s Prebiličem in morda še s kom sestavila vlado, pa se zdi glede na sedanja politična razmerja nerealna. Janša za novo vlado potrebuje Logarjeve Demokrate, in dokler ti ne bodo ogrožali njegove volilne zmage, ga bo pustil pri miru.
Ne slepimo se, marčevske volitve bodo pomembne, kdor bo ostal doma, bo naredil napako. Svet se ruši, zmagujejo populisti, lažnivci, prevaranti, ki izkoriščajo stiske in frustracije. Janša je bil predsednik vlade trikrat. Popolnoma jasno je, kako bo vladal v četrto. Ne bo se spremenil, vse, kar je počel do zdaj, bo le zaostril. V Slovenski demokratski stranki je, če ne drugače, je to dokazal tudi nerodni Anže Logar, bolj malo demokracije. In če bo dobri stari Janša znova prevzel oblast, bo od marca bolj malo demokracije tudi v Sloveniji.