Pregled leta / Bo zdravja vse več?

Politika razmejevanja med javnim in zasebnim zdravstvom je letos končno obrodila sadove. In to sladke sadove! Motivacije za privatizacijo zdravstvenih storitev je bilo očitno manj kot prejšnja leta. Število zdravstvenih podjetij, ki jih vsako leto ustanovijo zdravniki, se je letos recimo prvič po dolgih letih začelo zmanjševati. Toda to ni imelo negativnih učinkov na dostopnost zdravstvenih storitev – prej nasprotno: število storitev, ki jih opravijo v zasebnem zdravstvu, se je sicer zmanjšalo, a se je rekordno povečalo število opravljenih storitev v javnem zdravstvu. Kot bi se javni zdravstveni stroj spet zagnal. Ali kot bi se protestniki med zdravniki končno sprijaznili s svojim položajem.

Hkrati so nekateri visoko specializirani zdravniki – na primer maksilofacialni kirurgi in intervencijski radiologi – začeli groziti in vlado izsiljevati s kolektivnimi odstopi. Češ: dovolite nam še naprej vzporedno delo v zasebništvu, kjer je na razpolago veliko denarja za enostavnejše operacije, pa ne bomo odšli iz javnega zdravstva, kjer nas nujno potrebujete! Toda tik pred koncem leta je ustavno sodišče razveljavilo enega od pomembnejših členov novega zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim naj bi vlada dokončno vzpostavila jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Natančneje, razveljavilo je člen, ki prepoveduje delo zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, pri čistih zasebnikih. A kljub temu se zdi, da gre pri tem samo še za posamične bitke v vojni, ki so jo privatizerji v zdravstvu že izgubili.

Velika večina ukrepov, s katerimi so na zdravstvenem ministrstvu začeli graditi zid med enim in drugim svetom, temelji na vladnih uredbah ali na odgovornejšem določanju cen. Potem ko je ministrstvo letos nehalo spodbujati diagnostične storitve pri zasebnikih, recimo radiološke preiskave, je naenkrat začelo naraščati število teh storitev v javnih bolnišnicah. Ko je nehalo spodbujati storitve pri koncesionarskih družinskih zdravnikih, so se končale selitve zdravnikov iz javnega zdravstva k zasebnikom. In čeprav je ustavno sodišče razveljavilo omenjeni člen zakona, ni razveljavilo dveh veliko pomembnejših določil. Na primer prepovedi dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov. Nekateri se najbrž spomnijo, kako so pred leti družinski zdravniki na Gorenjskem z množičnimi odpovedmi poskušali doseči, da bi jih zdravstveni domovi pod drugačnimi pogoji zaposlili kot samostojne podjetnike. To po novem ne bo več mogoče. In končno, ustavno sodišče ni razveljavilo določila, da lahko koncesionarski program izvajajo le pri koncesionarju zaposleni zdravniki. To pomeni, da bo javni zdravnik teoretično še zmeraj lahko popoldne delal tudi pri koncesionarju, le da ta zanj ne bo več dobival javnega denarja.