Airbnb / Dobičkonosnost slovenskih domov

Petindvajsetega septembra so poslanci koalicije po vetu državnega sveta ponovno in dokončno potrdili zakon o gostinstvu. Ta naj bi strožje uredil oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem in s tem izboljšal dostopnost stanovanj za trajno bivanje, ki je tudi osnovna funkcija stanovanja. Ob sprejemanju zakona se je razkrila kopica resnih anomalij, med drugim nevključenost kratkotrajnega oddajanja stanovanj v prostorsko načrtovanje. Kot temeljno pa se je postavilo vprašanje, zakaj lahko podjetja z oddajo stanovanj delajo posel kot vsak drug.

»Prvotno je bilo sobodajalstvo omejeno na fizične osebe. S kasnejšo razširitvijo možnosti oddajanja na pravne osebe in samostojne podjetnike je stanovanje kljub posebnemu ustavnemu statusu postalo zgolj še ena dobrina,« so poleti opozarjali pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Kljub temu je predlagatelj, gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana, iz predloga črtal ukrep, s katerim bi bilo oddajanje dovoljeno le fizičnim osebam. »Povprečen dohodek, ustvarjen z oddajanjem prek Airbnbja v Ljubljani, je višji od povprečne slovenske plače, zato ne preseneča, da se vedno več ljudi odloča za to dejavnost. A to ne bi smela biti praksa, ki jo država tolerira, sploh pa ne praksa, ki jo država spodbuja,« so opozarjali pri inštitutu Danes je nov dan.

Eno ključnih poslanstev zakona je bila omejitev kratkoročnega oddajanja v občinah z veliko nedostopnostjo stanovanj, kot je zlasti Ljubljana. A tudi ta rešitev je po vseh pritiskih zvodenela: zakon zdaj v teh občinah omejuje oddajanje na 60 dni, a jim hkrati dopušča, da ga pod nekaterimi pogoji raztegnejo na 270 dni.

Čeprav smo z zakonom namesto snežnega topa dobili plastični kalup za izdelavo ledenih kock, so ponudniki kratkoročnih nastanitev, združeni v zavod Gostoljubnost slovenskih domov, 25. septembra razglasili katastrofo in napovedali pravno ukrepanje. A učinkov zakona v praksi še ni, prvi učinki bodo vidni šele leta 2027 – če zakona prej ne bo odpravila kakšna nova vlada ali če se bo vendar uresničila napoved ljubiteljskih ustavnih sodnikov, ki so ga že razglasili za protiustavnega.

Medtem se stanovanja še naprej dražijo. Po oktobra objavljenem poročilu Geodetske uprave RS se je v prvem polletju srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani v primerjavi s prvim polletjem lani zvišala za 520 evrov za kvadratni meter in se z vrednostjo 4890 evrov približala novemu mejniku 5000 evrov za kvadratni meter. A prostora za rast cen je še na pretek: gospodinjstva imajo zgolj v bankah v Sloveniji več kot 28 milijard evrov denarja ali 2,6 milijarde več kot konec leta 2022. Ta denar pa utegne marsikdo plemenititi ravno z nakupom dodatnih stanovanj v Ljubljani, ki bi morala biti za nekoga dom.