Žive meje / N'toko: Hipernormalnost

V mačkastih dneh po novem letu smo vsi buljili v podobo plečatega venezuelskega predsednika, ki ga je armada za glavo manjših Američanov vodila proti zaporu, kot bi četa srednjeveških lakajev ljudstvu razkazovala ujetega velikana. Celotna predstava je delovala zmedeno, kaotično, neprepričljivo … vse, kar so nam povedali voditelji, so bile očitne laži. Trump je razlagal, da so aretirali Madura zaradi narkotrafikantstva, pri čemer se tega niti ni trudil dokazati. Že v naslednjem stavku je razodel, da ZDA zdaj »prevzemajo vodenje države in njene nafte«, a v resnici tudi tega niso zares storile. Njegov vojaški minister se je bahal s tajnostjo operacije, ki da je vse presenetila, neodzivnost venezuelskih sil pa je pustila vtis vnaprejšnjega dogovora. Podpredsednica Venezuele je za medije vzklikala protiimperialistična gesla, dejansko pa se je takoj začela dogovarjati s Trumpom o pogojih sodelovanja. Voditelji EU so momljali prazne krilatice o »zavezanosti k mednarodnem pravu« in v isti sapi ponavljali, da Maduro sploh ni bil predsednik in zato pri njegovi ugrabitvi ne vidijo težav … Niti en voditelj ni izrekel besed, ki bi se ujemale s tem, kar se je dejansko dogajalo.