V središču / Ponavljajoče se zavajanje glede minimalne plače

Izgubo občutka za solidarnost čutijo predvsem sindikalisti. »Ljudi vse manj motivira to, da smo skupaj močnejši, da se množica lahko učinkoviteje upira, posameznik pa ni tako učinkovit, da je treba stopiti skupaj in zavarovati posameznika,« razmišlja Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) in nekdanja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Opaža, da je za marsikoga pomembno le, kaj od tega ima kot posameznik, in to v obliki materialnih dobrin: »Če malo posplošim: če ni izleta in bona na koncu leta, nimam od sindikata nič. To seveda vodi v erozijo sindikalnega organiziranja in s tem v izgubo pogajalske moči in pravic.«

Številne za sindikaliste pomembne teme so predstavljene enoplastno, skozi prizmo dobička. Tak primer je minimalna plača. Zvišanje minimalne plače, pravi Jerkičeva, je vsako leto ena od najbolj vročih tem. »Vedno znova januarja iz delodajalskih organizacij poslušamo znova in znova ista svarila o izgubljanju konkurenčnosti, o tem, da ni pravi čas, o selitvah v tujino. A nikoli doslej se te trditve niso izkazale za utemeljene. Kvečjemu nasprotno. Ko smo zaradi nove ureditve izračuna minimalnih življenjskih stroškov pred leti minimalno plačo zvišali za 20 odstotkov nad življenje stroške, so delodajalske organizacije napovedovale 80 tisoč presežnih delavcev. Dve leti kasneje se je ta plus spremenil minus: toliko, kolikor bi moralo biti odpuščenih delavcev, jih je bilo premalo,« pravi.

Pri vsem tem pogosto pozabimo, nadaljuje, da minimalna plača ni odvisna od konkurenčnosti gospodarstva, ampak od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih mora v Sloveniji na podlagi posebnega zakona ministrstvo za delo izračunati vsakih šest let. Minister nato minimalno plačo določi v razponu od najmanj 20 do največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Če bi torej upoštevali minimalni delež, to je 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, bi znesek minimalne plače letos moral biti 949 evrov neto. Če bi šli v drugo skrajnost, pa bi morala minimalna plača znašati 1117 evrov.

»To je razpon, o katerem se lahko pogovarjamo. Predlog ministra o 1000 evrih minimalne plače zato ni pretiravanje. In še več: v teh razpravah se zdi, kot da vsi dobivamo minimalno plačo, dejansko pa tega števila nihče ne ve. V kovinski in elektroindustriji minimalnih plač tako rekoč ni. Zelo verjetno je tako tudi drugod. To pa spet pomeni, da zvišanje minimalne plače ne bo prineslo revolucije. Nobene katastrofe ne bo. Nehajmo strašiti ljudi, kaj se bo zgodilo, če bodo dobili teh nekaj evrov več. Nič posebnega se ne bo zgodilo. Mogoče bo nekaj več prejemnikov minimalne plače prvega pol leta, potem se ta lestvica spet porazdeli in morda bomo iskali posle, ki prinašajo višjo dodano vrednost,« pravi Jerkičeva.