V središču / Bo na marčevskih volitvah leva stran res pokopala samo sebe?

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 je ostalo »neizkoriščenih« kar 286.890 glasov, toliko volivcev in volivk je namreč glasovalo za politične stranke in gibanja, ki niso dosegla parlamentarnega praga. Zunaj parlamenta je tako ostalo skoraj 24 odstotkov volilnih glasov, to pa je več, kot jih je leta 2022 osvojila druga največja parlamentarna stranka SDS.

O volitvah leta 2022 je nastal politični mit, ki ga pogosto uporabljajo ti in oni analitiki, češ da je vlado Roberta Goloba omogočilo kakšnih deset tisoč glasov premalo, ki jih je zbrala tedanja koalicija Povežimo Slovenijo, sestavljena iz strank Konkretno, Zeleni, Slovenske ljudske stranke, Kanglerjeve Nove ljudske stranke in Magajnove Nove socialdemokracije. To ni res. Tedanja zmaga Gibanja Svoboda je bila tolikšna, da bi Robert Golob, tudi če bi se koalicija Povežimo Slovenijo uvrstila v parlament, lahko sestavil večinsko vlado. Hkrati pa ni bila le koalicija Povežimo Slovenijo tista, ki je za las zgrešila parlamentarni prag. Še manj glasov, morda kakšnih 7000, je zmanjkalo Listi Marjana Šarca.

Hiter seštevek izgubljenih glasov razkriva še nekaj. Desni blok, kamor štejemo že omenjeno koalicijo Povežimo Slovenijo in denimo še Jelinčičevo SNS in stranko nekdanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec Naša dežela, je po tem izračunu izgubil 76.194 glasov. Levi blok s strankama Marjana Šarca, Alenke Bratušek, s Pirati in Vesno pa 111.087 glasov. Blok nesistemskih strank, kamor spada razmeroma uspešno Stevanovićevo državljansko gibanje Resni.ca in kopica drugih eksotičnih, pa tudi skrajnih strank in strančic, ki so dobile manj kot odstotek glasov, je na teh volitvah izgubil 99.609 glasov.

Fenomen neizkoriščenih glasov se pojavlja na vseh volitvah, leta 2018 jih je bilo denimo 107.950, kar pomeni 11 odstotkov glasov. Na volitvah prej, leta 2014, je bilo »neizkoriščenih« 111.131 glasov oziroma 12,5 odstotka oddanih. Je pa bila na teh dvojih volitvah volilna udeležba precej nižja kot leta 2022.

Drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin je, kot bi dejal nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, napaka.

Kaj ti podatki pomenijo za 22. marec? Janša se je na »drobitev« glasov tokrat dobro pripravil. V ponedeljek zvečer je Nova Slovenija sporočila, da bo na volitvah nastopila skupaj s SLS in Fokusom predsednika državnega sveta Marka Lotriča. To praktično pomeni, da glasovi strank SLS in Fokus, ki jima ni kazalo, da se bosta uvrstili v parlament, ne bodo šli v nič. Na levi strani je tovrstnega povezovanja manj. Res je, da sta se povezali stranki Levica in Vesna, a na robu parlamentarnega praga in celo pod njim so Prebiličev Prerod, stranka Pirati in Kordiševi Mi, socialisti. Če Prebiliču in preostalima dvema ne bo uspel preboj, to pomeni, da lahko leva politična opcija izgubi, odvisno od volilne udeležbe, okoli 80 tisoč glasov. Na desnici je tega drobljenja, če zanemarimo nacionalistične eksote, tokrat bistveno manj. Pa se lahko drobljenje glasov na levi strani še ustavi? Morda, a težko je verjeti, da bi se povezali Pirati in Vladimir Prebilič, težko je tudi verjeti, da bo Miha Kordiš zakopal rdečo sekiro in pozabil na vendeto, ki jo je napovedal stranki Levica.

Drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin je, kot bi dejal nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, napaka. Volitve bodo torej 22. marca. Zgodovina pa nas uči, da se veliko volivcev odloči zadnji dan. In da jih veliko voli taktično, ne glasujejo za tistega, ki ga v resnici podpirajo, pač pa raje podprejo stranko, za katero presodijo, da lahko zmaga ali pa se vsaj uvrsti v parlament.

Decembra je Prebilič zavrnil pobudo, da bi s stranko SD oblikoval skupno listo. Raje se je odločil za napadanje Roberta Goloba in njegove vlade. Mesec kasneje prihodnost njegovega Preroda visi v zraku. V zraku visi tudi usoda nove levosredinske vlade.