Film / Brez milosti

zadržan +

Naglo sodišče.

Chris Raven (Chris Pratt), zapiti losangeleški policijski detektiv, ki ga je umetna inteligenca, distopična, precej orwellovsko-dickovska sodnica, obtožila, da je umoril svojo ženo Nicole (Annabelle Wallis), ima leta 2029 le 90 minut, da nedvoumno dokaže, da je nedolžen. V nasprotnem primeru ga čaka takojšnja eksekucija, saj v tem krasnem novem svetu, prežetem s kroničnim nasiljem, umetna inteligenca – digitalni hologram ledene, brezčutne pravice, imenovane »sodnica Maddox« (Rebecca Ferguson), ki ima dostop do vseh računalnikov, telefonov, nadzornih kamer in socialnih omrežij – nastopa kot tožilka, sodnica in eksekutorka. Nobenega zavlačevanja več, nobenih apelov, nobenih sodnih zamud, nobenih zastaranj. Sodni postopki so hitrejši, no, ekspresni – nagli. Pravna država je postala učinkovita. Ni več nedolžnih. Po novem je vsak kriv, dokler ne dokaže, da je nedolžen. Chrisu, prvemu posvojitelju programa »Mercy«, ki pa se ničesar ne spominja ( ja, doživel je zatemnitev), tako ne preostane drugega, kot da se – ob terenski asistenci policijske partnerke JAQ (Kali Reis), a priklenjen na električni stol – potopi v panoptično množico telefonskih in računalniških ekranov (in ekranov v ekranih), ki se odpirajo in prižigajo pred njim, v neskončne telefonske podatkovne baze, v brezmejne arhive posnetkov nadzornih kamer.

Brez milosti je frenetična kombinacija whodunita, resničnostnega šova, računalniške igrice in obdukcije posttravmatskega stresa, ob kateri si rečete: ves ta cirkus je povsem nepotreben – saj bi morala umetna inteligenca sama avtomatično vedeti, kdo je morilec. Mar nima dostopa do vsega? (kino)