Prvi teden / Eksplozija nedolžnosti

Dosežki vlade morajo govoriti sami zase. Z njimi naj se hvalijo politiki in politične stranke. Javno oglaševanje vladnih dosežkov, plačano iz državnega proračuna, je neokusno in edino pravilno je, da so do tega spoznanja ta teden prišli tudi v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), kjer so se odločili za preklic 40 tisoč evrov vredne kampanje, s katero so želeli na spletu in po radiih predstaviti vladne dosežke v tem mandatu.

A ravno tako neokusno je, da so ta teden o tem na veliko moralizirali v stranki NSi. Nameravali so sklicati nujno sejo parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, na kateri so želeli razpravljati, kot je na tiskovni konferenci dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, kako si bodo v Levici, Svobodi in SD pod pretvezo obveščanja javnosti financirali predvolilno kampanjo. »In to na račun davkoplačevalcev.«

V NSi so pred štirimi leti počeli prav to, le da še bolj sporno. Oba tedanja ministra iz NSi, to sta bila Janez Cigler Kralj, minister za delo, in Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, sta pred volitvami podpisala več propagandnih pogodb v skupni vrednosti več kot 56 tisoč evrov s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi«. Pogodbe sta podpisala s PR-podjetjem Propiar, ki je nato moralo oglaševati dosežke stranke NSi. Natančneje, v Propiaru so morali pripravljati tvite oziroma sporočila za javnost na družbenih omrežjih na temo tedaj aktualnih vprašanj, kot je bila uvedba energetskih bonov ali »rekordna brezposelnost«. V imenu ministrstev pod vodstvom članov NSi je Propiar pisal tudi odzive na članke in sporočila za javnost o »realizaciji koalicijskih zavez«. Kot piše v pogodbah, je moral poleg tega tudi »maksimizirati pozitivna sporočila«.

Sočasno je svetovalne pogodbe z agencijo Propiar podpisal tudi Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars). Očitno z istim namenom. Plačal je 35 tisoč evrov za pisanje sporočil ob uvedbi zdaj že razpuščene avtocestne policije ali za obveščanje javnosti o novih pravilih v cestnem prometu. V Propiaru so se morali pri tem osredotočiti na obveščanje ljudi o »znižanju kazni za prekoračitve hitrosti«. Še več: agencija je, kot še kažejo dokumenti, ki jih hranimo, zaslužila kar 150 evrov za uro dela. Zakaj so jo tako preplačali? Tik pred volitvami so v njej poslance NSi pripravljali na volitve na tečajih na Bledu, v Portorožu in Rimskih Toplicah. Z drugimi besedami, očitno so z javnim denarjem v NSi preplačali propagandno podjetje, ki je nato vrnilo usluge neposredno stranki. To je, draga bralec in bralka, financiranje predvolilne kampanje na račun davkoplačevalcev.

In tu še niso končali. Niti tretji minister iz NSi Mark Boris Andrijanič ni stal križem rok. V približno istem času, pred štirimi leti, je podpisal propagandne pogodbe v skupni vrednosti 83 tisoč evrov s Siolom in podjetjem za spletno oglaševanje Iprom, saj je želel promovirati nekaj, kar reklame res ni potrebovalo: to je razdeljevanje digitalnih bonov. No, Andrijaničeva kampanja, ki jo je nato sicer zdajšnja vlada prekinila, je bila po vsebini nekaj povsem drugega. Namesto promocije delitve digitalnih bonov je Siol objavil intervju z ministrom, v katerem je ta spet promoviral NSi. Če k temu dodamo še ugotovitve parlamentarne komisije o obvodnem financiranju te stranke prek njenega inštituta, če se pri tem spomnimo na milijone javnih evrov, ki so bili za propagando SDS preliti prek njenega medijskega imperija, je omenjeni javno objavljeni razpis vladnega urada za komuniciranje oblika otroške nedolžnosti v političnem življenju naših političnih strank.