Imitiranje / Janša kot Trump?

Trump v Minnesoti brutalno obračunava s protestniki – maskirani agenti ICE jih razbijajo, zaplinjajo, obmetavajo s šok granatami in celo pobijajo, no, usmrčujejo. Hladnokrvno, brezdušno, nečloveško, gestapovsko, javno – na odprti sceni. Pri belem dnevu. Sredi prometnih ulic. Brez obžalovanja. Protestniki so sami krivi, da so jih pobili! Sami so iskali! Sporočilo je jasno: po novem je kazen za protest eksekucija. In potem lažejo, da so bili to »teroristi«. In seveda – te, ki pobijajo protestnike, razglašajo za heroje. Tem bolj, ker menda »opravljajo božje delo«. Posebej Greg Bovino, poveljnik mejne patrulje, firer minnesotskih racij, ki je lani poleti vodil losangeleške racije, ki fenom deli svoje osebne spominske kovance in ki je videti tako, kot da bi bil član nacističnega dela ansambla, ki uprizarja velike bitke druge svetovne vojne. V Minnesoti je poskrbel, da so bile racije videti kot Trumpova verzija Hitlerjeve Kristalne noči.

Trump, ustanovitelj Odbora za mir, ne more več skriti, da je fašist: glorificira nasilje, kriminalizira nebelce in priseljence (»Zastrupljajo kri naše dežele«), hoče lebensraum (Grenlandijo), ima svojo paravojsko (ICE), terja brezmejno oblast, polarizira, politizira vojsko, uporablja metode policijske države, sanjari o diktaturi, razčlovečuje politične nasprotnike, podžiga sovraštvo, rasizem, ultranacionalizem in mizoginijo, laže, napada medije, militarizira vsakdanje življenje, poziva k infantilni »moralni« prenovi in se gangstersko maščuje.

Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija obračuna s protestniki, če bi seveda Janša – ki je v svojem prejšnjem mandatu zaplinjal protestnike in jih odstranjeval z vodnim topom – zmagal na parlamentarnih volitvah in prevzel oblast. Trump je ukinil številne neodvisne državne institucije, tudi slovito Ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID). Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija ukinjanja neodvisnih državnih institucij. Trump je Ameriko umaknil iz 66 mednarodnih organizacij, češ da so v »neskladju z ameriškimi interesi« (tudi iz številnih organizacij, ki delujejo v okviru Združenih narodov). Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija slovenskega umika iz nevladnih organizacij. Trump je odpustil 300 tisoč javnih uslužbencev. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija kleščenja javnega sektorja. Trump na veliko toži medije, ki mu gredo na živce. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija napada na medije. Trump je pravosodno ministrstvo prelevil v orožje za obračunavanje s svojimi političnimi nasprotniki. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kaj bi Janša po novem naredil s pravosodnim ministrstvom in kako bi po novem izgledala njegova verzija obračunavanja s političnimi nasprotniki in kakopak »krivosodjem«, če pomislite, da Janša nenehno grozi »skorumpiranemu slovenskemu sodstvu«, da pravosodje razglaša za »krivosodje«, da je shod svojih podpornikov pred celjskim sodiščem razglasil za »začetek upora proti krivosodju«, da je tedaj dejal, da »če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo«, in da bo treba »pravosodje na novo zgraditi«. Trump izvaja masivno, strašno, grizlijevsko deportacijo »ilegalnih« priseljencev. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija čiščenja Slovenije. Trump je odločil, da obstajata le dva spola. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kaj bo po novem z »ideologijo spola« naredil Janša. Trump je davčno razbremenil bogataše in kapital. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija davčne reforme. Trump grozi vsem povprek. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, komu vse bo po novem grozil Janša. Trump se maščuje vsem povprek. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, komu vse se bo po novem maščeval Janša.

In seveda: Trump bombardira tuje dežele, bodisi Venezuelo ali Iran. Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, koga vse bo po novem bombardiral Janša. Ljudje se zavedajo, da je Slovenija majhna in da ne more nikogar bombardirati, kar seveda pomeni, da bo Janša spet bombardiral Slovenijo. Ker pač Slovenija ne more nikogar napadati, bo napadal Slovence. To vedno počne. Kot da je vojna. Tisti njegovi še vedno živijo leta 1945. In ker Trump nacionalno gardo pošilja v mesta, ki jih vodijo demokratski župani, se v Sloveniji marsikdo sprašuje, katera slovenska mesta bo po novem pacificiral Janša.

Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija obračuna s protestniki, saj je v prejšnjem mandatu protestnike zaplinjal in jih odstranjeval z vodnim topom.

»Salvadorski Trump«

Ta vprašanja so povsem logična in upravičena. Navsezadnje, Janša že grozi – in že napoveduje maščevanje. Zaprl bo »finančne pipice« nevladnim organizacijam. Trump s sekiro utira pot, Janša, njegov veliki fen (tudi on je leta 2020 videl volilno zmago, ki je ni bilo! in tudi njemu so doma ukradli volitve!), pa si zapisuje in podčrtuje. Trump mu kaže, kako hitro lahko nekaj, kar je bilo še včeraj nepredstavljivo in nemogoče, postane povsem normalno, nekaj običajnega in vsakdanjega. Trump burka in legitimira njegovo politično domišljijo. Trump mu daje prav.

Bi Janša – potencialni »slovenski Trump« – ob morebitni ponovni izvolitvi imitiral Trumpa, ki se je po ponovni izvolitvi odpravil na križarski pohod? Vsekakor. Bi se morali tega bati? Absolutno. Trumpovi imitatorji namreč počnejo to, kar počne Trump – uničujejo svoje dežele.

Vzemite recimo Nayiba Bukeleja, predsednika Salvadorja, »salvadorskega Trumpa«. Leta 2019, ob izvolitvi, je napovedal, da bo očistil Salvador, kar je potem tudi storil, in sicer tako, da je dal zapreti vse kriminalce in gangsterje, člane tolp MS-13 in Barrio 18 ter vse, ki so bili z njimi povezani ali pa so bili osumljeni sodelovanja z njimi. Ječe, v katere je – navadno kar brez sojenja – strpal 110 tisoč oseb, je napolnil do vrha. CECOT, njegov peklenski gulag, v katerega Trump deportira »ilegalne« priseljence (predvsem Venezuelce) in pred katerim je zmagoslavno pozirala ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, je postal globalni strah in trepet. Proporcionalno ni nikjer tolikšen delež prebivalstva v ječi. Niti v Ameriki.

A to je bil le uvod. Potem je mirno razglasil »izredne razmere« ter začel množično in sistematično zapirati voditelje civilne družbe, aktiviste, disidente in sindikaliste, celo okoljevarstvenike in branilce zajetij pitne vode. Številni so »izginili«. Številni so v ječah umrli. Dvanajstletni otroci lahko fašejo deset let stroge ječe.

Sindikate in organizacije, ki so ga motili, je kriminaliziral, ukinil, prepovedal. Napadal je medije. Ne, demokracija, vladavina prava in človekove pravice ga ne zanimajo več. Ali bolje rečeno: demokracijo, vladavino prava in človekove pravice zlorablja, seka in odpravlja pod pretvezo nacionalne varnosti in boja proti korupciji. Vse ustavne sodnike, ki mu niso kimali, je zamenjal s sodniki, ki mu kimajo.

Bukele, hipsterski populist, ki se ima za »najbolj kul diktatorja na svetu«, je fašizirani skrajni desničar: deželo »čisti«, da bi prišel do absolutne oblasti, ki jo je tudi zares osvojil, saj je bilo v parlamentu nenadoma kar 54 poslancev njegove stranke Nove ideje, le šest pa jih je prihajalo iz drugih strank. Vsi župani so bili v trenutku njegovi.

Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kako bi po novem izgledala Janševa verzija napada na medije.

Bukele prezira »ideologijo spola«, češ da ni »nekaj naravnega«, zase pa trdi, da je postideološki. Nadpolitičen. Kako to izgleda v praksi, smo videli 9. februarja 2020, ko je vojska dobesedno zasedla parlament – po hodnikih in nad poslance so se namestili zakamuflirani specialci, na stavbe okrog parlamenta ostrostrelci, v glavno dvorano pa je vkorakal Bukele, sedel na stol predsednika parlamenta in oznanil: »Mislim, da je zdaj povsem jasno, kdo obvladuje položaj.« Nakar je dodal: »Vprašal sem Boga, kaj naj naredim, pa je rekel – potrpljenje!« Poslancem je dal teden, da odločijo tako, kot je rekel, da morajo odločiti. Z avtobusi je pred parlament tudi navozil jezne državljane – da bi lahko zahtevali glave poslancev, če ti ne bi glasovali »naravno«.

Bukele je tipični mačistični skrajni desničar, skrajni desničarji pa si želijo le »naravne« stvari: čiščenje, izživljanje svojih represivnih, maščevalnih fantazij, eliminacijo migrantov, priseljencev, muslimanov, črncev, istospolno usmerjenih, feministk, liberalcev in »kulturnih marksistov«, državljansko vojno, prenovo nacionalne identitete, politizacijo vojske, militarizacijo družbe, fundamentalistično druženje z Bogom, prepuščanje lažem, revizionizmu, konspirologiji in kultu osebnosti.

Bukele, ki svoje politične nasprotnike razglaša za teroriste in ki nenehno flirta s fašizmom, je čas zavrtel nazaj in posilil domovino, ki jo tako slavi. Pripeljal je lokalne tehnološke »velikane«, da bi z razgradnjo države poskrbeli za njeno večjo učinkovitost ( ja, razgradnja države je v teh trumpovskih glavah edina pot do večje učinkovitosti), za nekaj let je kot zakonito plačilno sredstvo ustoličil bitcoin (eksperiment, ki je Salvador stal toliko, kot je Ameriko stalo Trumpovo eksperimentiranje s carinami), obljubljal je, da bo Salvador prelevil v »libertarno utopijo«, medtem ko se je dal leta 2024 ponovno izvoliti za predsednika, čeravno salvadorska ustava izrecno prepoveduje dva zaporedna predsedniška mandata.

Ob tem je navdušeno vzkliknil: »Salvador je postal prva demokratična dežela z enopartijskim sistemom.« Iz zvočnikov pa je žgal štikel It’s the End of the World as We Know It (But I Feel Fine). Via R.E.M., ki o tej zlorabi ni imel pojma.

Nayib Bukele, najljubši diktator skrajne desnice, »salvadorski Trump«, je Salvador spremenil v karikaturo države.

»Argentinski Trump«

Kaj pa »argentinski Trump« – Javier Milei?

Ko je leta 2023 zmagal na predsedniških volitvah, je bil Trump navdušen: »Zelo ponosen sem na vas. Argentino boste prevetrili in resnično naredili spet veliko!« Milei, alias »Norec«, samozvani »Lev«, fen Ala Caponeja in zanikovalec podnebnih sprememb, bebavi, karnevalski, skrajno nestabilni mesijanski avtokrat, je papeža Frančiška, sicer Argentinca, označil za »imbecila«, se norčeval iz Diega Maradone, največjega Argentinca, slavil nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher, neoliberalko, ki se je leta 1982 vojaško spopadla z Argentino, dal klonirati svojega psa Conana, ki mu telepatsko svetuje, in ljudi pozival, naj tržijo svoje notranje organe (živela podjetniška žilica!), že v predvolilni kampanji pa je – z motorko, ki je navdihnila Elona Muska in njegovo žaganje javnih uslužbencev – napovedal eliminacijo oziroma žaganje centralne banke, češ da je kriva za inflacijo, in kopice ministrstev, »razstrelitev« sistema, prepoved splava, privatizacijo državnih podjetij, obračun s političnimi elitami in »komunisti«. Milei pooseblja poteze, značilne za sodobne populiste – jezo, vulgarnost, nestrpnost, zastraševanje, podžiganje sovraštva, prezir do javnih institucij, pravne države, demokracije, nadzornih institucij in feminizma, koncentriranje oblasti, demoniziranje političnih nasprotnikov, promoviranje nasilja, militarizacijo politike, politizacijo vojske, odsotnost samoomejevanja (»zavor in ravnovesja«), diskreditiranje medijev in znanosti, obsedenost s kultom osebnosti, ekstremnimi lažmi in nonstop propagando.

Napovedal je blaginjo. In bombastično imitiral Trumpa – no, Trumpov neoliberalni model. Liberalizacija trga, deregulacija, demontaža države in socialne države, nizki davki. Argentina bo »libertarni raj«! Trump, magnati, neoliberalci in libertarci so orgazmirali – kakšen tip! »Mileijev čudež!« »Popolna zmaga prostega trga!« »Potrditev upravičenosti libertarne politike!« »Thatcherizem na steroidih!« Mediji so objavili celo »libertarni potovalni vodnik po Argentini Javierja Mileija«. Niso ga mogli prehvaliti – razglašali so ga za živi dokaz, da levičarji nimajo pojma, Buenos Aires pa za »svetilnik svobode«. »Kapitalizem svobodnega podjetništva je edini sistem, ki lahko odpravi svetovno revščino.«

Marsikdo v Sloveniji se že sprašuje, kaj bi Janša po novem naredil s pravosodnim ministrstvom in kako bi po novem izgledala Janševa verzija obračunavanja s političnimi nasprotniki.

Toda ne v Argentini: Milei je namreč Argentino odpeljal v novo revščino. Brezposelnost se je drastično povečala, ljudje si stanovanj ne morejo več privoščiti, hipoteke so neznosne, čedalje več je brezdomcev, vrste za »socialni« kruh so vse daljše, gospodarstvo je na psu, ekonomija je obtičala, peso je komaj kaj vreden. Profitirale so le finančne elite, ali bolje rečeno – Milei, čigar sestro Karino (sicer njegovo svetovalko, ki jo je hotel ustoličiti kot »prvo damo«) so zasačili pri korupciji (prejemala naj bi bila podkupnine farmacevtske industrije, posebej proizvajalcev zdravil za invalide!), je bogate naredil še bogatejše, drugi pa so obubožali. Inflacijo je »ukrotil«, toda za strahovito ceno – drakonsko je oklestil izdatke za šolstvo, zdravstvo, transport in infrastrukturo. Paliativo na nacionalnem onkološkem inštitutu je preprosto ukinil, a na debelo kupoval orožje – za vojsko in policijo. Od policije in vojske pričakuje in terja, da ljubita njega, ne pa ustavo.

Milei, Trumpov imitator, ki oznanja, da je država »nasilna kriminalna organizacija, ki živi od prisilnega vira dohodka, imenovanega davki«, in trdi, da vam »država ne more ničesar dati, ker sama ničesar ne proizvaja«, je pripeljal Argentino na rob bankrota – v spiralo kriz. Prosti trg, nizki davki, deregulacija in kapitalizem svobodnega podjetništva, ki jih obljublja Janša in na katere stavijo Trumpovi imitatorji, so pot v pekel.

In že je Milei Trumpa moledoval, naj mu posodi 20 milijard dolarjev. Potreboval je bailout! V takšni riti je Argentina zaradi njegovega imitiranja Trumpa. A Trump, s katerim se njegovi imitatorji dobro okoriščajo (hej, tudi njegovim impersonatorjem gre dobro, če pomislim na Britanca Mika Osmana ali Kitajca Ryana Chena), mu je dal tistih 20 milijard, da bi rešil svoje magnatske prijatelje, ki so napihovali Mileija (kot balon!) in masivno vlagali v argentinski »libertarni raj«.

»Filipinski Trump«

Ko Trumpov imitator obljublja represijo, državo, ki jo prevzame, prelevi v gulag. Ko pa Trumpov imitator obljublja »libertarni raj«, državo, ki jo prevzame, prelevi v socialno truplo. Ta, ki prinaša nizke davke, vedno prinaša tudi erozijo demokracije. Glejte Bukeleja, glejte Mileija, glejte Trumpa – nizke davke zagovarja s takšno vnemo kot represijo in avtokracijo. Nizki davki pomenijo antidemokracijo. Tega pa nočemo. Kot kažejo Salvador, Argentina in Amerika, nizki davki pomenijo še nekaj – večjo politično moč bogatašev, ki svoje bogastvo izkoriščajo za iztirjanje demokracije. Tega tudi nočemo.

Nočemo Trumpovih imitacij. Nočemo Trumpovih imitatorjev. Res ne. Definitivno ne. Navsezadnje, zakaj bi hoteli gledati imitatorje predsednika, ki je Ameriko povsem zavozil – ki je torej Ameriko zavozil na tisoč in en način? In ki ga vsi čedalje bolj osamljajo in izolirajo – Evropa, Kanada, Grenlandija. In ki bo izgubil kongresne volitve. In ki ga bodo potem odpoklicali. In zaprli.

Kar pa bo logično. Tudi Trumpovi imitatorji so, kot vidimo, kriminalci. Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, »brazilski Trump«, je v ječi (zaradi organiziranja puča, s katerim je hotel tudi po volilnem porazu ostati na oblasti, je dobil skoraj 30 let), nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja, »filipinskega Trumpa«, pa so lani izročili Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki mu bo sodilo zaradi zločinov proti človeštvu – med svojo vojno proti mamilom je dal zunajsodno pobiti desettisoče »dilerjev«. S tem je celo prehitel Trumpa, svojega idola, ki je začel »dilerje« – venezuelske čolne – razstreljevati šele lani. In ki je med prvo predvolilno kampanjo rekel, da bi lahko na Peti aveniji ustrelil človeka in ne bi izgubil niti enega volilnega glasu.