Knjiga / Aleš Maver: Kako je misleči človek hodil skozi čas 

+ + + + +

Kratka svetovna zgodovina.

Tokrat v esejistični obliki, vendar ne izpod peresa ljubiteljskega pisca, temveč univerzitetnega profesorja zgodovine in klasične filologije. Delo je v svojem žanru posebno, saj svet razdeli na štiri atipična območja: Afriko z zahodno Azijo, južno Azijo, vzhodno Azijo in Zahod. Razdelitev, ki je smiselno utemeljena, preobrne dominantno perspektivo, ki daje primat Evropi, namesto njej pa se enakovredno posveti afriškim in azijskim deželam.

Tudi samo merilo pisanja ne sledi nizanju imen kraljestev in vladavin, ampak premišljuje strukture posameznih vladavin iz perspektive religije, humanizma in političnih ureditev, jih primerja ter opozarja na razlike, ki so botrovale dominaciji in zatonu posameznih med njimi. Z odločitvijo za esejistično pisanje je avtor vpeljal slog, ki eksaktno nizanje dejstev nadgradi z uvidi diahroničnih primerjav, segajočih tja do sedanjosti. S tem iz zgodovine naredi privlačen objekt branja. Seveda pa ne ponuja »alternativne« historiografije, zgodovinskih preobratov ne interpretira na novo, čeravno često navede podrobnosti, ki zamajejo splošno podobo posameznih akterjev. Aleksander Veliki denimo velja za najbolj zgledno persono med osvajalci, saj premaganim ljudstvom ni vsilil grškega modela bivanja, ampak je udejanjal zlitje kultur, toda ko sta se mu mesti Tir in Gaza vztrajno upirali, je z njima brutalno obračunal. Draž besedilu dajejo tudi povezave dejstev z miti – pravljica o Janku in Metki namreč izvira iz časov, ko sta po Evropi kosili lakota in kuga. In malo znani primeri neverjetnega vztrajanja od matice oddaljenih držav, kot je bila grško-baktrijska tvorba, v kateri je antični grški Afganistan preživel skoraj dve stoletji.

Izvrsten esej, jezikovno in spoznavno.