Teden / Hoja za mir

V soboto, 31. januarja, se je nekaj deset pohodnikov odpravilo iz mesta Finisterre na zahodu Španije na tako imenovani Pohod za mir (Peacewalk) vse do Jeruzalema. Opozoriti hočejo na grozote izraelskega nasilja nad Palestinci in iskati poti za mir na Bližnjem vzhodu, pa tudi drugod. »V času globokih razlik in konfliktov Pot miru združuje ljudi različnih kultur, religij in narodov, da hodijo drug ob drugem. Je simbolično in praktično dejanje: način, da utelešamo mir, da se učimo od tistih, ki ga gradijo na terenu, in podpiramo pobude, ki ohranjajo upanje,« so zapisali na svoji spletni strani.

Pot miru poteka po vsej Evropi, sproti pa se bodo pohodnikom iz Španije na njej pridruževali pohodniki iz drugih držav. Maja se bodo na pot odpravili pohodniki iz Pariza in ujeli španske, podobno bodo storili pohodniki iz Nizozemske, Nemčije in Poljske. Vključeni so tudi Slovenci, opravili bodo balkanski del poti, ki združuje Slovence, Hrvate, Italijane ter prebivalce Bosne in Hercegovine. Balkanska pot se bo začela avgusta v Ljubljani in bo tekla skozi Trst, Reko in Bihać, oktobra pa se bo glavni poti priključila v Sarajevu. Do predvidoma junija 2027 bodo pohodniki prišli vse do Jeruzalema.

Na začetek poti kolegov iz Španije so na isti dan s krajšim pohodom opozorili pohodniki, ki se bodo odpravili na balkansko pot, in s tem napovedali svoj odhod avgusta. Iz Sežane so peš šli do prosvetnega doma na Opčinah, kjer so predstavili pobudo. »V svetu se dogajajo grozne stvari, vse se ruši, vse razpada in ne vemo, kaj lahko povprečen človek sploh naredi. Ob vsem tem smo se odločili, da bomo naredili prav nasprotno in se bomo skušali združevati in iskati nove poti, možnosti sobivanja in pravičnega miru,« je v izjavi za javnost dejala Eva Marn, slovenska aktivistka in koordinatorica balkanske poti. Pojasnila je še, da se lahko tisti, ki si to želijo, pohodnikom pridružijo samo za en dan ali pa za teden dni, ko bodo v njihovi bližini; dobrodošli so vsi.

Pohod miru je zasnovan kot široka pobuda ljudi, ki si želijo miru na Bližnjem vzhodu in drugod, manj je poudarka na pravici in kaznovanju odgovornih za genocid v Gazi. Eva Marn pojasnjuje, da je nabor pohodnikov res idejno raznovrsten, imajo različne razloge za to, da hodijo, vsi pa si želijo trajnega, pa tudi pravičnega miru v Palestini. »Jaz grem na pohod v znak protesta, protesta proti kapitalizmu, neoliberalizmu in vsemu temu, kar vidimo v svetu, ne le v Palestini,« je povedala o svojih razlogih.

Genocid v Gazi se medtem kljub Trumpovemu »premirju« nadaljuje. Organizacija BDS (Boycott, Divest, Sanction), ki se zavzema za konec genocida v Gazi, je pred tednom v izjavi za javnost zapisala, da od podpisa premirja oktobra lani »poteka manj vidna oblika genocida. V popolnem nasprotju z dogovorjenimi pogoji prve faze Trumpovega in izraelskega načrta so izraelske nezakonite okupacijske sile od 9. oktobra umorile vsaj 442 Palestincev v Gazi.«

Izraelske oblasti hočejo čim prej začeti drugo fazo uresničevanja dogovora o premirju, v kateri naj bi se Hamas razorožil, Gaza pa demilitarizirala. Medtem Palestinci v Gazi še naprej umirajo.