Teden / Višje kazni

V soboto so začela veljati nova pravila, ki se nanašajo na javni red in mir. To pomeni nove in višje kazni za prekrške. Novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je bil sprejet po 20 letih, prinaša več represije, pa tudi eno izjemo, ki naj bi omogočala blažje kaznovanje ali celo nekaznovanje – za igranje glasbenih inštrumentov.

Kar se glasbe tiče, so se v preteklih mesecih zaradi pritožb sosedov vrstila posredovanja policistov zoper otroke, ki so vadili igranje na različna glasbila, njihovi starši pa so dobivali opomine in denarne kazni. Po novem uporaba akustičnega aparata, akustične naprave ali glasbila, »namenjena vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica, ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov«. To izjemo so poslanke in poslanci vnesli šele naknadno z dopolnilom Svobode in SD.

V prvotni različici, napisani na ministrstvu za notranje zadeve in potrjeni v vladi, je bila v zakonu tudi prepoved prenočevanja v avtomobilu na javnem kraju, ki se je tam znašla na predlog Združenja mestnih občin Slovenije. Tam se je znašla brez obrazložitve in celo brez pogoja »vznemirjanja javnosti«, kot to velja za spanje brezdomcev na klopcah, v podhodih in pod nadstreški.

Po načrtih naj bi bilo kaznivo že samo spanje v avtu na javnem kraju, predvidena kazen je bila od 300 do 1000 evrov. Ker bi to pomenilo kriminalizacijo voznikov, ki tako ohranjajo zbranost med daljšimi potmi, in poklicnih voznikov, ki spijo v svojih tovornjakih, naj bi občinam omogočili, da »določijo pogoje, območja in red«, da bi našteti to lahko počeli nekaznovano. Kaj je narobe s takšnim razmišljanjem? Predstavljajmo si človeka, ki si ne more privoščiti plačevanja najemnine in mu preostane (začasno) prenočevanje v avtomobilu, če ne želi spati zunaj. Prizorov, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni, marsikje v tujini pa so nekaj vsakdanjega, je iz leta v leto več tudi pri nas. Prepoved prenočevanja v avtu je bila kasneje sicer umaknjena zaradi opozorila zakonodajno-pravne službe, da bi šlo za čezmeren poseg v svobodo gibanja iz 32. člena ustave.

Ostale pa so višje kazni za tiste, ki pri beračenju »uporabljajo« živali ali otroke. Namen je načeloma plemenit – varstvo živali in otrok, a stvarnost ni enoznačna. Dejansko to pomeni, da bodo strožje kaznovani brezdomci, ki imajo psa, ki je v težavnem položaju pogosto njihov edini »prijatelj« in »varnostnik«. Kar se otrok tiče, pa bodo v težavah ženske, ki nimajo na voljo varnega okolja, kjer bi lahko pustile otroka, prisiljene pa so beračiti.

In še zanimivost – zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, je začel veljati mesec in pol kasneje. Kot se to za represivno zakonodajo spodobi, je bil vmesni čas do uveljavitve daljši, v tem primeru dvakrat daljši kot navadno. Tako imenovani Šutarjev zakon, ki je prinesel neprimerno večje represivne novosti in posege v dosedanje pravice, je začel veljati dan po objavi.