Teden / 8 dni

Vse, razen tistega, kar je treba

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon so podprli kandidaturo Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) za Nobelovo nagrado za mir v letu 2026, ki jo vlaga mednarodna civilnodružbena in strokovna iniciativa pod vodstvom Alaina Pelleta, dolgoletnega člana Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo. Vlada ocenjuje, da je nominacija v skladu s temeljnimi usmeritvami slovenske zunanje politike, ki poudarja vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in multilateralno sodelovanje: »Slovenija se je v zadnjem času uveljavila kot ena bolj aktivnih držav pred ICJ, kar dokazujejo njene intervencije v postopkih, kjer gre za spore med državami in sodelovanje v postopkih izdaje svetovalnega mnenja. Podpora nominaciji predstavlja posredno tudi utrditev ugleda Slovenije kot dosledne zagovornice mednarodnega prava ...« Odprto ostaja, ali se bo Slovenija pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred ICJ zaradi genocida v Gazi. Premier Golob zagotavlja, da bo dokončna odločitev o tem sprejeta februarja.

Zakopali bojne sekirice v peskovniku

Po več kot enoletni politični kalvariji, ki je razkrivala nezmožnost sodelovanja na relaciji predsednica – premier, pa znotraj koalicije, pa med koalicijo in opozicijo, je državni zbor končno izglasoval tri ustavne sodnike, in sicer Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal, Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije in pa Simono Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. A kot bi mi ne vedeli, kaj vse se je dogajalo s temi imenovanji, je po končanem postopku vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič izjavila: »To je bilo odgovorno opravljeno delo. Verjamem, da smo dobili prave kandidate, opravili smo vse postopke in predstavitve. Dajmo danes reči, uspelo je, za to smo odgovorni vsi skupaj.« Le kaj je mislila z besedo »odgovorni«?

Obljuba dela dolg

Civilna iniciativa Glas ljudstva se je na ponovnem shodu zavzela za pravičen, proporcionalen zdravstveni prispevek in vlado pozvala, naj ga sprejme čim prej. »Smisel shoda je, da opozorimo vlado, da obljuba dela dolg in da pride čas za poplačilo dolga,« je sporočil predstavnik iniciative Jaša Jenull. Predlog zakona, ki ga je s pomočjo nekaterih poslancev vložila iniciativa, je obtičal v postopku, češ da ga blokira pritožba glede referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Jenull je prepričan, da bi ga lahko sprejeli, tako kot so sprejeli tako imenovani Šutarjev zakon in interventni zakon v zdravstvu.

Vojna proti ljudem ...

V Franciji je izbruhnil škandal, potem ko je prišlo na dan, da je francoska korporacija za digitalne storitve Capgemini vpletena v sledenje in izgon migrantov iz ZDA. Njeno ameriško hčerinsko podjetje Capgemini Group Solutions je namreč podpisalo večmilijonsko pogodbo za sodelovanje s tamkajšnjim Uradom za priseljevanje in carinsko izvrševanje (ICE), s katerim se je zavezalo k lociranju iskanih oseb v zameno za velike finančne bonuse ob uspehu. Dobesedno gre za lov na ljudi s pomočjo tako zelo opevane umetne inteligence. Razkritje je sprožilo valove ogorčenja v francoskem parlamentu in medijih, nanj pa se je odzval tudi sindikat podjetja: »Takšna partnerstva niso le v nasprotju z vrednotami, ki jih Capgemini zagovarja, temveč nas spreminjajo v aktivne sostorilce pri hudih kršitvah človekovih pravic.« Vodstvo podjetja, ki pomaga vzpostaviti karseda popoln tehnološki nadzor nad ljudmi, se medtem sklicuje na nevednost in pomanjkanje informacij. Direktor Mathieu Dougados je dejal, da se je vodstvo šele nedavno seznanilo z naravo pogodbe in da zaradi ameriških predpisov ni moglo pridobiti podrobnosti o tehničnem delovanju podružnice CGS.

… in upor ljudi

Ameriški urad ICE je letos ubil že šest ljudi, ogromno drugih je bilo maltretiranih na različne načine. Številne civilnodružbene organizacije se bojujejo proti agentom ICE, med najbolj odločne in uspešne pa spadajo skupine AntiFa, ki imajo v ZDA že dolgo tradicijo razkrinkavanja neonacistov in drugih fašistov. Ko je eden od zamaskiranih zveznih agentov nedavno mučil pridržanega protestnika s solzivcem v Minneapolisu in je lokalni medij Star Tribune objavil posnetek na spletu, je že čez nekaj ur skupina Pacific Antifascist Research Collective razkrinkala agenta in razširila njegovo fotografijo na družbenih omrežjih ter ulicah s plakati, ki imajo pripise: »Tyler Gramlin, domnevni ugrabitelj/terorist«. Ko je britanski časnik The Guardian stopil v stik z Gramlinom, ta ni zanikal, da je agent, ki je mučil protestnika, nasprotno, na to je ponosen. The Guardian je objavil tudi sporočilo pripadnika antifašistične skupine, ki je nastopil z vzdevkom Riley, Gramlinu in drugim agentom ICE pa je sporočil: »Vsi, ki ste že v ICE, se upokojite, dokler še lahko. Umaknite se, še preden pride do proračunskih rezov, še preden pride do tožb in kazenskih procesov. (…) Razmislite o svoji prihodnosti. Večnost je dolga. Ljudje ne bodo pozabili.«