Naslovna tema / V imenu očeta

Stranka SDS je že leta natančno razvejen sistem povezanih organizacij, ki presega klasično politično delovanje in deluje kot nekakšna država v državi. Stranka je okoli sebe zgradila zaprt sistem, ki v marsičem spominja na organizirano skupnost z lastnimi pravili in verskimi rituali: poleg izstopajočega velikega vodje ima svoje shode in piknike, mrežo nevladnih organizacij, lastne založbe in knjige, tednik ter televizijo s šestnajstimi lokalnimi spletnimi portali. V ta krog spadajo tudi strelska in veteranska društva, gradbena in informacijska podjetja, mladinske in študentske organizacije ter seniorska združenja. Vzpostavila je celo lastne visokošolske ustanove, zgodovinske inštitute za preučevanje komunističnih zločinov in muzej osamosvojitve. Po potrebi zna mobilizirati tudi na videz spontano civilnodružbeno nezadovoljstvo in organizirati proteste. Znotraj tega zaprtega komunikacijskega in organizacijskega kroga pripadniki delujejo v izraziti distanci do širše družbe. Ker živijo v svojem balončku, razkritja in afere na njihovo politično lojalnost praviloma nimajo vidnega učinka.

Ta preobrazba je potekala v dveh fazah, ki ju je mogoče zelo nazorno prikazati pri odnosu stranke do RTV Slovenija. V prvi so v SDS politični prostor – tudi zunaj parlamenta – še razumeli predvsem skozi binarno delitev na leve in desne. V času njihove prve vlade je denimo veljal nenapisan dogovor, da se v nadzorne svete državnih podjetij kadrujejo tudi levi predstavniki; zato so v upravljavske strukture pogosto prihajali tudi socialdemokrati, čeprav so bili takrat v opoziciji. Podoben model so poskušali uveljaviti tudi pri upravljanju RTV – z zakonskimi spremembami, znanimi kot tako imenovani Grimsov zakon, so želeli politično uravnotežiti nadzor nad RTVS. A ker z učinki takšne strategije očitno niso bili zadovoljni, so po letu 2015 ubrali drugačno pot. Namesto boja za vpliv znotraj obstoječih institucij so se usmerili v gradnjo vzporednega medijskega, organizacijskega in ideološkega sveta. Ta druga faza sovpada z vzpostavitvijo mreže okoli Nova24TV. V prvi fazi so si še prizadevali, da bi si RTV razdelili kot politični plen, v času tretje Janševe vlade pa so do javnih institucij, kot sta RTV Slovenija in Slovenska tiskovna agencija, zavzeli sovražen odnos. Hkrati se je pritisk razširil tudi na širše polje civilne družbe. Organizacijam, ki ne spadajo v njihov komunikacijski krog, odkrito napovedujejo konec. »Nevladnikom bomo zaprli pipice,« je ta teden javno ponovil poslanec Žan Mahnič.

Na eni strani se v SDS predstavljajo kot žrtve in zbirajo donacije, na drugi strani pa ima ozka skupina vodilnih v stranki od tega velike materialne koristi.

A kot pri vsaki zaprti in ostro hierarhični skupnosti ima tudi ta sistem temno, celo perverzno plat. Na eni strani imamo zveste privržence, ki z gorečo lojalnostjo sledijo vodstvu. Nova24TV in strankarski tednik Demokracija denimo redno prirejata piknike oziroma srečanja podpornikov, katerih glavni namen ni druženje, temveč zbiranje denarja ter prodaja strankarskih knjig in drugega ideološkega gradiva. Lani je potekalo že šesto takšno srečanje. Pri črpanju sredstev od lastnih simpatizerjev je SDS izjemno uspešna. Gre za daleč najuspešnejšo slovensko politično stranko pri zbiranju dohodninskih donacij – vira, ki ga večina prebivalcev sicer namenja predvsem humanitarnim organizacijam. Iz tega naslova SDS na leto zbere več kot 50 tisoč evrov. Tudi ob ustanavljanju Nova24 so po dokumentih, s katerimi razpolagamo, k donacijam pritegnili najmanj 800 članov stranke, ki so vsak prispevali in izgubili po sto evrov. Na drugi strani pa – podobno kot v številnih verskih ali ideoloških skupnostih – stoji ozka skupina vodilnih, ki ima od takšnega sistema konkretne materialne koristi in pri katerih ideologija deluje predvsem kot priročna fasada za osebno bogatenje.

S finančnim ozadjem te mreže, oziroma s sumi nezakonitega financiranja SDS, se v državnem zboru ukvarjajo parlamentarne preiskovalne komisije že več kot šestnajst let. Prva, ustanovljena leta 2010, je preiskovala financiranje strankarskih brezplačnikov, ki jih je SDS po koncu prve vlade Janeza Janše v predvolilnem času izdajala ob podpori državnih podjetij. Druga komisija, ustanovljena leta 2018, se je osredotočila na financiranje političnih strank iz tujine – v obdobju, ko je SDS z madžarskim kapitalom vzpostavila televizijo Nova24TV. Zadnja preiskovalna komisija, ki deluje od leta 2022 in jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, pomeni nadaljevanje teh preiskav in se osredotoča na financiranje SDS v času tretje Janševe vlade, ko se je težišče financiranja preselilo predvsem na domače vire. Mreža okoli SDS se namreč nikoli ni izkazala kot ekonomsko vzdržna in v SDS morajo za njeno delovanje vsako leto najti vsaj dodatnega pol milijona evrov. Med letoma 2020 in 2022 so v pretežni meri ta primanjkljaj pokrili s pomočjo Telekoma Slovenije, ki je moral Novi24 plačevati nekakšno nadomestilo za predvajanje programa.

Vse to je bilo doslej že večkrat popisano. Nove pa so podrobnosti o tem, kako se denar znotraj tega omrežja dejansko porablja. Iz vmesnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki je bilo sprejeto prejšnji teden, namreč izhaja, da se sredstva za delovanje tega strankarskega ekosistema ne porabljajo le za politično in medijsko infrastrukturo, temveč tudi za osebno bogatenje posameznikov znotraj vplivnega kroga. Med tistimi, ki so imeli od tega sistema v letih 2020 in 2022 največ neposrednih koristi, je tudi Žan Janša, zdaj 43-letni sin predsednika SDS Janeza Janše.

Žan Janša je bil med letoma 2007 in 2014 zaposlen v podjetju Marand, enem večjih dobaviteljev informacijskih rešitev za slovensko zdravstvo. Lastnik podjetja je Andrej Marčič, s katerim je njegov oče, Janez Janša, vrsto let igral golf v prestižnih letoviščih na Mavriciju v Indijskem oceanu. Leta 2015 ga je stranka poslala v Bruselj, kjer je postal asistent tedanje evropske poslanke SDS Patricije Šulin, nato pa je delal še v pisarnah Romane Tomc in Milana Zvera. Leta 2020, ko je njegov oče tretjič prevzel vodenje vlade, se je Žan Janša vrnil v Slovenijo in odprl prvo svoje podjetje. Avgusta 2021 je ustanovil še družbo Inverting, d. o. o., ki naj bi se ukvarjala z obratovanjem spletnih portalov. Preiskovalna komisija je pri tem ugotovila, da Žan Janša v resnici nikoli ni deloval na odprtem trgu, temveč je bil njegov glavni in praktično edini finančni vir medijsko in poslovno omrežje, ki ga obvladuje SDS.

Boris Tomašič, odgovorni urednik, voditelj in solastnik televizije Nova24TV, redno prosi za donacije. Med letoma 2020 in 2022 je v povprečju prejemal kar 7170 evrov plačil na mesec.

Jedro gospodarskega in medijskega ekosistema okoli SDS tvorijo tri podjetja. Najstarejše med njimi je Nova obzorja, d. o. o., ki izdaja knjige in strankarski tednik Demokracija. Drugo podjetje je NTV24. si, d. d., izdajatelj televizije Nova24TV. Tretji steber pa je družba Nova hiša, d. o. o., ki upravlja mrežo spletnih portalov. Vsa tri podjetja so med letoma 2020 in 2022 nadpovprečno in vzporedno plačevala Žana Janšo, in sicer v obsegu, kot da bi bil pri vsakem od njih redno zaposlen. V podjetju Nova obzorja je kot direktor informatike in urednik družbenih omrežij na mesec prejemal med 1400 in 1800 evrov. Televizija Nova24TV mu je hkrati izplačevala še dodatnih 900 do 2790 evrov na mesec, družba Nova hiša pa še med 900 in 1800 evrov na mesec. Poleg teh rednih nakazil so mu ista podjetja dodatne, tudi večje zneske – v posameznih primerih več kot 10.000 evrov – nakazovala še prek njegove družbe Inverting, d. o. o. V dobrem letu in pol je tako iz treh podjetij, neposredno povezanih s SDS, skupaj prejel približno 70.000 evrov. Toda s tem se tokovi denarja ne končajo. V istem obdobju je Žan Janša približno še enkrat toliko sredstev prejel od treh drugih podjetij – FlawlessCode, Herman & Partnerji in Triforce Ventures, ki prav tako niso delovala na običajnem trgu.

Podjetje FlawlessCode s sedežem v Mariboru se ukvarja z informacijskimi storitvami. Njegov direktor in lastnik je Primož Kokot, brat Tomaža Kokota, občinskega svetnika SDS iz Poljčan, ki je leta 2021 – v času tretje vlade Janeza Janše – kljub pomanjkanju vodstvenih izkušenj postal generalni direktor Pošte Slovenije. Podjetje FlawlessCode je Žanu Janši v letu in pol izplačalo približno 12 tisoč evrov, ta izplačila pa časovno sovpadajo s spornim poslom preprodaje zemljišča Občini Lendava, pri katerem je FlawlessCode ustvaril izjemno visok dobiček: Lendava je pod vodstvom župana iz vrst SDS Janeza Magyarja od podjetja FlawlessCode odkupila zemljišče za projekt športne dvorane za 581 tisoč evrov – isto zemljišče, ki ga je podjetje malo pred tem kupilo za približno četrtino te cene. Da je FlawlessCode del širšega poslovno-medijskega ekosistema SDS, dodatno kaže tudi podatek, da je v istem obdobju za podjetje delal 65-letni Pavle Rupar. Ob tem velja spomniti še na širši kontekst. Kot so poročali mediji, je uprava Telekoma Slovenije v času, ko je bil nadzor nad podjetjem še v rokah SDS – marca 2022, tik pred državnozborskimi volitvam –, podpisala pogodbo o približno 30 milijonov evrov vrednem nakupu podjetja Actual I.T. V istem paketu naj bi bil predviden tudi prevzem podjetja FlawlessCode. Posel, pri katerem bi brata Kokot ogromno zaslužila, je bil pozneje ustavljen.

Naslednje podjetje, prek katerega je bil financiran Žan Janša, je bila agencija Herman & Partnerji – ena vodilnih slovenskih agencij za strateško komuniciranje, ki sodeluje z največjimi podjetji, kot so Mercator, Pivovarna Laško Union, Zavarovalnica Triglav in Ljubljanske mlekarne. Agencijo je ustanovil Franci Zavrl, nekdanji lastnik in soustanovitelj agencije Pristop. Žan Janša je od Hermana & Partnerjev skupaj prejel 13.500 evrov, na seji parlamentarne preiskovalne komisije pa Franci Zavrl ni znal pojasniti, zakaj. So pa člani komisije ugotovili, da je agencija v istem obdobju poslovno sodelovala še z več drugimi subjekti, ki spadajo v poslovno-medijski krog SDS. Med njimi so tudi podjetje Jožeta Biščaka, direktorja družbe Nova obzorja, d. o. o., in odgovornega urednika tednika Demokracija, podjetje Sanje Radivojević, zunajzakonske partnerice Borisa Tomašiča, ter podjetje Neje Anne Sotto, nekdanje soproge Nastje Sušinskega, ki je v tistem času prav tako delal za Nova24TV.

Po ugotovitvah preiskovalne komisije tako tudi v tem primeru ni šlo za osamljeno poslovno razmerje, temveč za še eno povezavo znotraj širšega, med seboj prepletenega omrežja podjetij in posameznikov, ki delujejo v orbiti SDS. Sicer pa je lahko vsem, ki spremljajo slovensko politično sceno, hitro jasno, kaj je v ozadju. Zavrl je namreč družini Janša pomagal že v preteklosti. Med letoma 2009 in 2013 je v nenavadnih okoliščinah posredoval pri preprodaji podjetij Janševega brata, Rajka Janše. Rajko Janša je tedaj zaslužil kakšna dva milijona evrov, ki so mu jih plačali iz družbe DZS. Do sklenitve tega posla je prišlo v trenutku, ko so se v DZS med prvo Janševo vlado z državo borili za prevzem Term Čatež. V tej bitki je DZS nato zmagal. Kmalu za tem, kot je tudi znano, je Rajko Janša ženi Janeza Janše, Urški Bačovnik, z gotovino kupil avto kot poročno darilo, sebi pa vikend v Avstriji, ki ga je nato uporabljal Janez Janša.

Žan Janša je v času tretje vlade svojega očeta, Janeza Janše, skupaj zaslužil približno 131 tisoč evrov politične rente – oziroma v povprečju več kot 5000 evrov na mesec.

Podoben znesek je Žan Janša v istem obdobju prejel še od podjetja Triforce Ventures. Šlo je za zagonsko podjetje, ki je razvijalo decentralizirano platformo za prenos videovsebin v živo z imenom Glury – koncept, ki po vsebini spominja na satirično serijo Silicijeva dolina, v kateri se avtorji norčujejo prav iz takšnih tehnoloških zagonskih zgodb in velikopoteznih obljub. Podjetju Triforce Ventures je z idejo uspelo prepričati državo in pridobiti 107 tisoč evrov javnih spodbud, vendar projekt ni zaživel – podjetje je leta 2024 končalo v stečaju. Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije pa Triforce Ventures ni imelo zgolj vloge tehnološkega razvoja, temveč tudi vlogo posrednika pri preusmerjanju denarja iz omrežja podjetij, povezanih s SDS, k Žanu Janši. Podjetja NTV24.si, d. d., Nova hiša, d. o. o., in Nova obzorja, d. o. o., so namreč od marca 2020 do julija 2022 podjetju Triforce Ventures skupaj nakazala približno 100 tisoč evrov, od tega pa je bilo naprej podjetjem Žana Janše izplačanih okoli 35 tisoč evrov. Ko je preiskovalna komisija seštela vsa izplačila iz različnih virov, je ugotovila, da je Žan Janša v času tretje vlade svojega očeta, Janeza Janše, na račun svojih družb skupaj prejel približno 131 tisoč evrov politične rente – oziroma v povprečju več kot 5000 evrov na mesec.

Za piko na i so v preiskovalni komisiji ugotovili še, da si Žan Janša tudi svojo hišo na Plešivnici pri Žalni gradi prek podjetij iz poslovnega kroga SDS. Izvajalec gradnje je namreč podjetje Eltim, d. o. o., iz Ivančne Gorice. Po ugotovitvah komisije Eltim skoraj polovico vseh prihodkov ustvari v občinah Žužemberk, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki jih vodijo župani iz desnosredinskih oziroma desnih strank. V teh okoljih naj bi podjetje do poslov prihajalo po znanem vzorcu: potem ko na javnem razpisu nastopi kot najugodnejši ponudnik, z občino naknadno sklepa anekse k pogodbam, s katerimi se vrednost del zviša. Zaradi takšnega načina sklepanja poslov naj bi po navedbah komisije junija 2025 župana občine Žužemberk iz vrst SDS, Jožeta Papeža, obiskali kriminalisti, ki preiskujejo sum zlorabe položaja. V parlamentarni preiskovalni komisiji sumijo, da bo Žan Janša omenjenemu podjetju za gradnjo hiše plačal polovico zneska, kot bi ga plačal na trgu.

Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije so po istem vzorcu v istem obdobju nadpovprečno zaslužili tudi drugi vidni akterji iz poslovno-medijskega omrežja SDS. Jože Biščak, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše direktor družbe Nova obzorja, d. o. o., in hkrati odgovorni urednik tednika Demokracija, je po izračunih komisije iz treh različnih virov prejemal približno 3500 evrov neto na mesec. Boris Tomašič pa je kot odgovorni urednik, voditelj in pozneje tudi lastnik televizije Nova24TV med letoma 2020 in 2022 v povprečju prejemal kar 7170 evrov na mesec. Ti podatki se ujemajo tudi z ugotovitvami prejšnjih parlamentarnih preiskav, ki so poslovanje iste mreže pregledovale pred letom 2020. Tako so denimo leta 2018 na Novi24 podjetju Namestu, ki ponuja 24-urni servis računalnikov, na mesec plačevali okoli 2000 evrov. Gre za podjetje, ki je v solastništvu družine poslanke SDS Alenke Jeraj. Podoben vzorec se pokaže tudi pri samem ustanavljanju Nova24TV. Leta 2015 je SDS javno pozivala podpornike, naj projekt podprejo z nakupom delnic. Delnice je vplačalo več kot 800 ljudi, večinoma v zneskih okoli sto evrov. Šlo je za množičen in za podpornike finančno zahteven prispevek, toda pomemben del tako zbranega kapitala je zelo hitro izpuhtel. Družba Nova hiša, d. o. o., izdajateljica spletnih portalov z omrežja Nova24, je namreč kmalu zatem podjetju VPR1, ki se ukvarja s trženjem gorskih koč na Veliki planini, skupaj plačala 21.092 evrov. Lastnik podjetja VPR1 je Uroš Urbanija, ki je pozneje postal direktor vladnega urada za komuniciranje in nato še direktor TV Slovenija.

Tudi nepotizem je v tej mreži SDS znana praksa. Žan Janša je dejansko v Bruselj odšel zato, ker je tam že bila njegova partnerica, Maja Mikanec. Maja Mikanec je odšla v Bruselj leta 2012 k tedanji evropski poslanki Zofiji Mazej Kukovič. A hkrati je Janez Janša v svojem kabinetu zaposlil njeno hčerko Ino Kukovič. Tudi najstarejša hči Janeza Janše, Nika Janša, je v času njegove druge vlade brez referenc dobila službo v državnem podjetju Plinovodi. Tam je dobil službo v paketu tudi Tadej Tanko, sin poslanca SDS Jožeta Tanka. Andreja Valič Zver, žena evroposlanca SDS Milana Zvera, je postala dolgoletna direktorica Študijskega centra za narodno spravo. V državnem zboru so v SDS v preteklosti zaposlili sina Boža Predaliča, dolgoletnega generalnega sekretarja SDS, hčerko poslanca SDS Marjana Pojbiča in hčerko Vide Kocjan, novinarke Demokracije. V evropskem parlamentu ni službe dobil le sin Janeza Janše, ampak tudi sin Jožeta Zagožna in njegova žena, pa sin Mira Petka in hčerka poslanke SDS Mojce Škrinjar.

Takšne prakse bi bile za vsako tradicionalno politično stranko uničujoče. Ne pa za SDS. Razlog je gotovo v tem, da je stranki uspelo privržence postopoma izolirati od večine družbe. Da pa SDS lahko to izolacijo vzdržuje, je do zunanjega sveta iz leta v leto vse bolj napadalna in sovražno nastrojena.