V središču / Študentje ali delovna sila?
Prebivalci južnoazijskih držav, ki jih tuje agencije in slovenske univerze vabijo študirat v Slovenijo, pogosto končajo na trgu dela

© Tomaž Lavrič
V restavraciji s hitro prehrano v vsaki izmeni delajo po štirje zaposleni. Eden je za blagajno in sprejema naročila, preostali trije so v kuhinji in naročeno pripravljajo. Pogosto v restavraciji delajo samo tujci, vsi indijskega rodu. Za blagajno stoji mlajši moški, ki edini dela na podlagi dejanske pogodbe o zaposlitvi. Vsi preostali tujci delajo na podlagi študentske napotnice. A tudi moški, ki je zdaj zaposlen, je prej v restavraciji delal kot študent. V Slovenijo je prišel z začasnim dovoljenjem za prebivanje in študentskim vizumom. Takoj, ko je prišel, je začel delati, saj je moral poravnati stroške bivanja in odplačevati dolgove. Ko je v restavraciji delal dobrega pol leta, se je priučil slovenščine in se je lahko preselil iz kuhinje in začel delati tudi za blagajno. Kmalu zatem mu je restavracija ponudila pogodbo in višjo plačo. Pogodbo je takoj sprejel in nehal študirati, vizum pa iz študentskega spremenil v delovnega. To obdobje svojega življenja opisuje takole: »Bilo je zelo težko. Bil sem popolnoma brez denarja, še to, kar sem imel, sem moral poslati staršem ali pa sem porabil za poplačilo dolgov.« Dolgove je imel, ker je moral plačati stroške birokratskih postopkov za pridobitev študentskega vizuma in šolnino v Sloveniji.