Teden / Zakaj poskus nagovarjanja otrok v spolne odnose ni kazniv?

Decembra lani je skupina mladoletnikov uspešno zvabila 56-letnika na parkirišče osnovne šole Rače, kjer je upal na spolne odnose z dekletom, mlajšim od 15 let. Dekle je bilo izmišljeno, pričakali so ga mladoletniki in ga pretepli. Zdaj bodo za kaznivo dejanje odgovarjali le oni, spolni napadalec pa ne. Ker resnična žrtev ne obstaja, je šlo zgolj za poskus kaznivega dejanja, ki pa v tem primeru ni kazniv, ker je za kaznivo dejanje nagovarjanja otrok v spolne odnose zagrožena prenizka kazen.

Zakonodajni predlog, da se kazen dvigne in s tem odpravi očiten primer problematične pravne praznine, je bil v zakonodajni postopek vložen že aprila lani. Zakaj še ni sprejet?

Tovrstne vigilantske akcije so v zadnjih letih vse pogostejše; najbolj razvpit je bil primer dornavskega župana Mateja Zorka, ki je novembra predlani delil usodo omenjenega 56-letnika iz Rač. Tudi njega so zvabili na samo pod pretvezo spolnih odnosov z otrokom in ga potem pretepli. Prav ta primer je razgalil pravno praznino, saj je bilo tožilstvo primorano opustiti pregon tudi zoper njega, ker ga kazenski zakonik ne predvideva.

Na podlagi tega primera je poslanka Svobode Lena Grgurevič v državni zbor vložila predlog za popravek zakona, ki so ji ga pomagali napisati tudi na pravosodnem ministrstvu. A tako kot še trije drugi predlogi sprememb kazenskega zakonika (in nekateri zakoni s povsem drugih področij) je v parlamentu ostal na čakanju, dokler se ne zaključi »zakonodajni postopek glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«. Tako pojasnjujejo v državnem zboru. Omenjeni postopek se bo zaključil šele, ko vrhovno sodišče presodi, ali je bil zakonodajni referendum, s katerim je bil zakon razveljavljen, zakonit ali ne. Pravzaprav se bo ta zakonodajni postopek zaključil zgolj v primeru, če potrdijo veljavnost referenduma. Če ga razveljavijo, pa bodo začeli ponovno teči roki za morebiten novi referendum.

Poslovnik državnega zbora namreč določa, da »če je vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje«, se predlogi obravnavajo po vrsti, kakor so bili vloženi, pri čemer imajo dodatno prednost vladni zakonski predlogi. Tako zaradi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki spreminja en člen kazenskega zakonika, stojijo prav vsi predlogi sprememb zakonika. Odgovornost nosi zakonodajno-pravna služba državnega zbora z nesmiselno interpretacijo poslovnika, da to velja v vseh primerih – ne glede na dejansko »družbeno razmerje«, ki ga določen predlog zakona ureja.

Smiselna razlaga bi morala iti v smeri, da se lahko uzakoni kaznivost nagovarjanja otrok k spolnim dejanjem, saj pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nima nič s tem. Nikakor ne ureja niti podobnega, kaj šele »istega družbenega razmerja« zgolj zato, ker posega v isti zakon.

Krivda, da vprašanje nagovarjanja otrok v spolna dejanja ni urejeno, torej ni pri Alešu Primcu in njegovem združenju, ki je s pomočjo Rimskokatoliške cerkve in desnice zbralo podpise za referendum, kar je vse skupaj še dodatno zavleklo. Odgovornost nosi parlamentarna zakonodajno-pravna služba z neživljenjsko razlago poslovniških pravil zakonodajnega postopka.