V središču / Ustavna presoja rubeža socialne pomoči

Ko so novembra lani sprejemali tako imenovani Šutarjev zakon, je vlada poslušala številne kritike, da so določene zakonske rešitve, namenjene predvsem discipliniranju romske manjšine, vprašljive z vidika ustave, če ne celo očitno protiustavne. A je že tako, da mora vsaka zakonska rešitev najprej zaživeti v praksi, preden se lahko prizadeti del družbe pritoži zaradi kršitve človekovih pravic in nastalo škodo ter se obrne na ustavno sodišče. Januarja je že bil izpolnjen en tak pogoj, z rubežem denarne socialne pomoči. S pomočjo pravne mreže za varstvo demokracije in odvetniške pisarne Zakonjšek je pobudo za ustavno presojo tega ukrepa na ustavno sodišče vložilo »devet oseb, vključno s petimi otroki, ki jim je finančna uprava v januarju 2026 delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč« na podlagi omenjenega zakona. Med pobudniki so recimo družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je rubež socialne pomoči pahnil v eksistenčno stisko, pa tudi samska oseba, ki živi z ostarelima staršema, ter brezdomec.

Pobudniki predlagajo ustavno presojo 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki finančni upravi omogoča, da izvaja izvršbe tudi pri denarni socialni pomoči, kar doslej ni bilo mogoče. Navajajo več kršitev ustave. Za začetek recimo kršitev prepovedi retroaktivnosti predpisov. Zakon namreč določa, da je mogoče rubiti socialno pomoč tudi za vse stare neplačane prekrškovne globe, ne le za prekrške, storjene po sprejemu zakona.

Očitajo tudi kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov. Zakon je v tem delu napisan tako, da se lahko državni organi sproti dogovarjajo, kako, koliko in komu vse bodo socialno pomoč rubili ali ne. In to tudi dejansko počnejo. Finančna uprava je namreč januarja pobrala tudi socialno pomoč povsem nedolžnih dolžnikovih otrok ter namensko izredno socialno pomoč, ki se pozimi uporablja predvsem za plačilo kurjave. Po dobrohotnem dogovoru med vlado, ministrstvom za delo in finančno upravo naj bi v februarju ljudem pustili vsaj izredno denarno pomoč, marca pa naj bi prenehali z rubežem otroških socialnih pomoči. Bolj ali manj je jasno, da gre za preveč odprt zakonski člen, saj omogoča, da se odločevalci kadarkoli dogovorijo tudi drugače.

Pobudniki opozarjajo tudi na kršitev načela enakosti. Za rubež plače namreč od nekdaj in še vedno velja omejitev, da mora dolžniku na računu ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Razlog je seveda v tem, da zaradi odplačevanja glob ni ogroženo dolžnikovo življenje in življenje njegove morebitne družine. Rubež socialne pomoči pa ni omejen. Država lahko zarubi celoten znesek in je to v več primerih tudi že storila. Dolžnikom (in njihovim družinam) tako na računu ni ostalo nič, torej niti en odstotek minimalne plače.

Pobuda za ustavno presojo vsebuje tudi predlog za začasno zadržanje tega dela zakona do končne odločitve sodišča. Gre pač za rubeže sredstev, namenjenih zagotavljanju eksistenčnega minimuma, preživetja. Z zadržanjem tega ukrepa za državo ne bi nastale prehude posledice. S prvim in s tem gotovo največjim enkratnim posegom v socialno pomoč je država dolžnikom pobrala le 126 tisoč evrov. Na drugi strani pa bodo brez zadržanja 8. člena zakona vsak naslednji mesec dolžnikom in njihovim družinam zagotovo nastale vedno hujše in težko popravljive posledice. Država jim, kot rečeno, zarubi vso socialno pomoč. Tudi če odmislimo posredne in neposredne kršitve otrokovih pravic in si recimo zamislimo zgolj samsko osebo, ki prejema socialno pomoč, je razlika med rubežem ali nerubežem socialne pomoči očitna. Gre za razliko, ali upravičenec mesečno prejme vsaj 494 evrov ali pa nič.

Se pa v pravni mreži zavedajo, da je dostop do ustavnega sodišča za vlagatelje posameznike zelo omejen, saj jim redko prizna pravni interes in zadevo vzame v obravnavo. Zato so s pobudo seznanili tudi novo varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek in jo pozvali, naj tudi ona na ustavno sodišče vloži podobno pobudo, saj »vsebinsko presojo lahko zagotovi zgolj zahteva za oceno ustavnosti, vložena s strani varuhinje kot privilegirane predlagateljice«.

Varuhinja Simona Drenik Bavdek, ki je z delom začela šele pred dobrim tednom dni, je sporočila, da pripravlja »celovito analizo« zakona »z vidika ustavnosti in zakonitosti ter skladnosti z mednarodnimi standardi človekovih pravic«. Glede najbolj aktualnega posega v socialne pomoči pa bo tudi sama »v prihodnjih dneh na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena zakona«. Kapo dol.