Dva leva / Vlado Miheljak: Trivialis inštitut

»Razrednega sovražnika iščejo zunaj kolhozov, iščejo ga v ljudeh z zversko fiziognomijo, z velikanskim zobovjem, z debelim vratom, s karabinko v rokah. Iščejo kulake, kakršne poznamo z lepakov. Toda takšnih kulakov že zdavnaj ni več na površju. Današnji kulaki in njihovi pomagači, današnji antisovjetski elementi na vasi so večidel ’sladki’ ljudje, skoraj svetniki. … Da izsledimo tako spretnega sovražnika in ne nasedamo demagogiji, moramo imeti v sebi revolucionarno budnost, imeti moramo v sebi sposobnost, da strgamo s sovražnika krinko in pokažemo kolhoznikom njegov resnični, kontrarevolucionarni obraz …«

»Akterji FIMI (Foreign Information Manipulation and Interference) se zavedajo, da so nacionalni narativi pogosto dovolj odporni, da prenesejo odkrito zunanjo intervencijo. … Zato se v razpravo ne vključujejo neposredno, temveč jo skušajo prikrito prestreči in postopoma infiltrirati. Takšna oblika subverzije jim omogoča, da zavajajoče vsebine krožijo kot navidezno domače stališče .… Pogosto uporabljajo resnične dogodke, dejanske zapise in pristne dokumente, vendar jih predstavijo na zavajajoč način, da dosežejo svoje cilje.«

Pa smo spet na začetku! Namesto da bi se v tednih pred volitvami ukvarjali z janšizmom kot prežečim zlom, nam institucije in inštituti, povezani z državo, ki je vsaj še nekaj tednov v odgovornosti levoliberalne koalicije, preusmerjajo pozornost na sovražnike države in zavezništva. Namreč, kadrovsko kolobarjenje provladnih centrov je pred kratkim povrglo neko delavnico za pisanje propagandnih pamfletov, ki je pod blagovno znamko Trivelis povezano z obrambnim ministrstvom. Samo letos bo za njihove zvarke namenilo 560.000 evrov! A denar še zdaleč ni zares problem, pač pa so to vsebine in smotri. Kot sledi iz predstavitve na N1 (4. 2. 2026), je Trivelis osredotočen na »podporo strateškemu razvoju sistemov obrambe, varnosti in odpornosti«. Kar spominja na zloveščo Čeko (»izredno vserusko komisijo za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam«) iz zgodnjega sovjetskega obdobja. Če malo prebrskate njihove izdelke, Trivelis ni le trivialen, ampak ponekod tudi nevaren. Izstopa zlasti študija z naslovom Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Slovenijo, ki je vsebinsko in metodološko tako banalna, da bi dijak, kaj šele študent družboslovja, težko kandidiral za pozitivno oceno seminarske naloge. Študija o tujih vplivanjih (kajpak zgolj ruskih) se osredišči na študij primera, v katerem je izpostavljeno razmišljanje in pisanje dr. Uroša Lipuščka, dolgoletnega novinarja in publicista. Argumentacija je izpeljana v najbolj žlahtni stalinski maniri, češ da je s svojim pisanjem ne glede na subjektivne namene »objektivno« v službi sovražnika. Ali se z Lipuščkom strinjamo ali ne, je popolnoma nepomembno. Ali kdo (kakšna tuja agentura) poskuša zlorabiti njegova stališča in artikulacije, prav tako. Podobno, kot je bilo pred časom s Tomažem Mastnakom, s katerim se je o vojni v Ukrajini ali o covidu bilo mogoče strinjati ali ne, a njegova pravica, da razvija in prezentira lastna stališča, je neodtujljiva. Pa se je vseeno našel neki Luka Lisjak Gabrijelčič in od časopisa Dnevnik zahteval, da je treba Mastnaka »izločiti iz javne razprave o Ukrajini«. Ampak O. K., omenjeni ni institucija. Katja Geršak pa predstavlja institucijo, ki je v neposredni povezavi z državo. In zato bi se moralo obrambno ministrstvo zaradi tega pritlehnega skrpucala javno opravičiti. Premier in koalicijski partnerji pa izrazito jasno javno distancirati. Če tega niso zmožni, potem res ne potrebujemo vrnitve Janše na oblast. Bodo kar samo opravljali higienski nadzor v medijih in javnosti.

Sicer pa Katja Geršak obstreljuje sovražnike kot slavna ruska soimenjakinja Katjuša, tj. kot zgodovinski sovjetski večcevni raketomet BM-13 (BM - Боевая машина Катюша; bojno vozilo Katjúša). Lipušček bo to pritlehnost seveda preživel in nič mu ne bo odvzelo njegovega bogatega publicističnega in žurnalističnega opusa. Zadevna Katja Geršak pa bo ostala v spominu predvsem in zlasti kot tista cenena propagandistka, ki besno išče sovražnika zahodnega zavezništva in vrednot demokratičnega sveta. Očitno ni dojela, da so skupne vrednote zahodnega sveta in zavezništva mit. In to celo v času Trumpovega odstopanja od mednarodnih sporazumov, ekspanzionizma, grobega kršenja mednarodnega prava, zanikanja podnebnih sprememb, notranjega razgrajevanja zavezništva, npr. Grenlandija … pa evropskih dvojnih kriterijev; še zlasti brezbrižnosti do genocida v Gazi.

Začudenje pa zbuja tudi obnašanje nacionalne RTV. Namesto da bi izkazala solidarnost s svojim dolgoletnim kolegom, vabi eksekutorko k razlagi družbene in politične stvarnosti. Dotična bi morala biti predmet kritičnih analiz, ne pa njena akterka.