Teden / Vprašljiva integriteta

Robert Šumi je postal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije februarja 2020. Imenoval ga je tedanji predsednik republike Borut Pahor, človek mnogih zgrešenih kadrovskih potez. A pri Šumiju se je zdelo, da se je odločil pravilno, gre za nekdanjega policista, kriminalista, človeka, ki je iz integritete doktoriral. Zdaj se njegov mandat končuje, najverjetneje ga bo zamenjala Katarina Bervar Sternad, pravnica in dolgoletna direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).

Zaključek Šumijevega mandata je zaznamovalo preiskovanje dejanj predsednika vlade Roberta Goloba. Gre za spor zaradi napotil nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar in morebitno navzkrižje interesov pri prenočevanju v Karigadorju. Oba postopka sta v javnosti dvignila veliko prahu, ne samo zaradi premierove politične izpostavljenosti in procesnega zavlačevanja, pač pa tudi zaradi odločitve (vsaj v enem primeru) komisije, ki je iz bagatelne kršitve naredila največjo politično afero v zadnjih letih. Marsikdo ni razumel, zakaj, marsikdo se je nasmihal, a oba primera morebitne kršitve zakonodaje sta daleč od prave, sistemske, nevarne korupcije. Kot že zapisano – gre za bagatelo, za nekaj povsem drugega, kot je bilo preiskovanje premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank, ki ga je ta komisija leta 2013 opravila pod vodstvom Gorana Klemenčiča.

Odgovor na vprašanje, zakaj se je komisija tako temeljito lotila predsednika vlade, se morda skriva v osebnem prepričanju Roberta Šumija. Ta se je jeseni 2023 neposredno povezal s Klubom slovenskih podjetnikov, kjer so se zavezali, da bodo delovali proti korupciji. Namen je morda dober, a povezava predsednika komisije z lobistično skupino je sporna. Gospodarska podjetja sodelujejo z ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi organi, zato lahko skupne dejavnosti pomenijo navzkrižje interesov. Kako bi komisija, omenjamo kot primer, preiskovala morebitno nenavadno poslovanje Joca Pečečnika z enim od ministrstev, če pa Pečečnik sodeluje z njo? Šumi tega navzkrižja ni prepoznal.

Zdaj, tik pred koncem mandata, je stopil še korak dlje. Kot predsednik neodvisnega organa naj bi se udeležil dveh političnih zborovanj. Enega pripravlja podpredsednik SD Luka Gorščak, drugega stranka Demokratov Anžeta Logarja. Gre za izraziti politični prireditvi.

Integriteta je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov pri preprečevanju tveganj, da bi bilo odločanje uporabljeno v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije ne sme sodelovati na političnih prireditvah, lahko nastopi v parlamentu, lahko sklicuje tiskovne konference, prireja strokovne tribune, nikakor pa se ne sme neposredno povezati s politiko.

Šumi je zdaj, ko končuje mandat, pokazal prave barve, in to na odločitve komisije, sprejete v zadnjih letih, meče čudno luč.