Teden / Volk se je vrnil

Zavod za gozdove Slovenije, »javni zavod, ki opravlja javno gozdarsko službo«, ukvarja pa se tudi z upravljanjem prostoživečih živali, je sporočil, da se je na Pohorje vrnil volk. Tamkajšnji trop zdaj šteje »sedem odraslih in lanske mladiče«. Gre za območje, kjer je bil volk prisoten že pred desetletji, z njim pa se zdaj vračajo tudi strah, odpor in konflikti.

Volk, ki je krovna vrsta, pomembno vpliva na druga živa bitja, s katerimi sobiva, in njegova prisotnost je kazalec zdravega ekosistema. Volk iz Slovenije sicer, kljub sistematičnemu pregonu, nikoli ni popolnoma izginil, vendar se vrača v spremenjen prostor. Kot opažajo na zavodu, se človekova prisotnost na Pohorju povečuje, posegi v naravo so intenzivnejši, tudi ponoči, ko so volkovi najdejavnejši. Tako se postavlja vprašanje, ali je soobstoj z volkovi na Pohorju sploh mogoč.

Strah pred napadi volkov na ljudi je večinoma neupravičen, srečanja in še posebej napadi so redki. Volkovi se človeku raje izognejo. Strah pred njimi in odpor do njih je posledica predvsem mitov in pravljic, ki ga slikajo kot zlobno bitje. Tudi skrbi zaradi poseganja v populacijo divjadi, ki bi šlo lovcem v nos, so odveč, saj volkovi lovijo že tako oslabljene živali.

Najobčutljivejša točka konflikta ostaja plenjenje drobnice, čeprav te na Pohorju ni veliko. Iz Zveze društev rejcev drobnice zatrjujejo, da »naselitev volkov na Pohorju pomeni praktično konec ovčereje na tem območju« in da se je »enako zgodilo povsod po Sloveniji, kjer se je pojavil volk«. Po njihovem mnenju torej soobstoj drobnice in velikih zveri na tem območju ni mogoč. Po drugi strani v zavodu poudarjajo pomen preventive in omenjajo električne mreže, ki naj bi zagotavljale ustrezno zaščito. Odstrel velja za skrajni ukrep in je namenjen le preprečevanju izredno resne škode, a pravih razlogov za odstrel na Pohorju menda ni.

Adam Weymouth je britanski pisec, ki je v knjigi Volk samotar opisal pot volka Slavca, ki se je skotil v Sloveniji in po štirimesečnem prebijanju skozi Avstrijo prišel v Italijo in si tam ustvaril trop. Weymouth je to pot prehodil sam. V intervjuju za Val 202, objavljenem na začetku februarja, je osvetlil konflikte, ki nastajajo ob stiku volka z ljudmi. V Evropi je volk zavarovana vrsta, zato so posegi v populacijo regulirani. Avtor se je na poti srečal s frustracijami rejcev, ki se počutijo nemočne, ker jim zakonodaja ne dovoljuje ukrepanja. Volka krivijo tudi za druge težave, recimo za odhod mladih iz vasi. A Weymouth opozarja, da je volk pogosto grešni kozel za širše družbene napetosti, izrabljen za namene politične manipulacije. V resnici ne gre za konflikt med človekom in zverjo, ampak za razpravo o tem, kdo ima pravico odločanja in kdo so dejanski krivci za družbene težave. Vloga volka kot krivca je simbolna, poenostavlja kompleksne težave in ponuja poenostavljene rešitve – odstrel, pregon in čiščenje.