Teden / Ker sta Roma?

Prejšnji teden je sodišče obsodilo napadalca (zoper mladoletnika je postopek tekel ločeno) na ribniškega župana Sama Pogorelca in njegovo soplesalko Tamaro Lovšin na plesišču lokalne gasilske veselice 8. junija lani. Pripadnika romske manjšine Arsen in Leonardo Novak sta bila obsojena na leto in sedem mesecev ter leto in tri mesece zapora. Čeprav ni nobenega dvoma, da bi morala veljati ničelna toleranca do nasilja in da bi moralo biti to strogo kaznovano, se zdi, da so jima izrekli visoko kazen v primerjavi s tistimi, ki se sicer izrekajo za kaznivo dejanje nasilništva.

Glede na število oseb, ki so bile nasilne, način izvršitve nasilništva ter stopnjo nasilja in povzročene poškodbe je v tem primeru šlo za povprečno obliko nasilništva in nikakor ne za katerega izmed hujših primerov. Temu v prid govori lahka telesna poškodba ene od žrtev – otečena ustnica ribniškega župana. Da bosta domnevna storilca kljub temu obravnavana strožje kot večina storilcev takšnega kaznivega dejanja, se je dalo slutiti kmalu. Odrejen jima je bil namreč pripor, v njem sta bila osem mesecev, do izreka sodbe. Policija v zadnjih letih vsako leto zaradi nasilništva ovadi od 400 do 500 ljudi, le trem odstotkom je odvzeta prostost in na sojenje čakajo v priporu.

Kaj pa višina zaporne kazni, ki jima je bila izrečena? Kako jo lahko primerjamo s kaznimi, ki se izrekajo za kaznivo dejanje nasilništva?

Odkar so dostopni podatki, torej v zadnjih 11 letih, je bilo zaradi nasilništva obsojenih 1462 polnoletnih storilcev. Od tega jih je bilo na zaporno kazen obsojenih dobrih 16 odstotkov, v vseh teh letih le 240 ljudi. Vsem drugim je bila izrečena pogojna kazen. Na zaporno kazen, višjo od enega leta (kot omenjena nasilneža), je bilo obsojenih 32 polnoletnih storilcev. Izmed vseh polnoletnih obsojencev za kaznivo dejanje nasilništva sta bila torej točno dva odstotka obsojena na takšno ali višjo kazen kot Arsen in Leonardo Novak. Čeprav točnega števila ni mogoče preveriti, lahko z veliko gotovostjo zatrdimo, da je bilo za to kaznivo dejanje v vseh teh letih skupaj strožje od njiju kaznovanih približno deset ljudi.

Sodni senat ni navajal, da je šlo v obravnavanem napadu za posebej hudo obliko nasilništva, posebej obsežno predkaznovanost ali odprte kazenske postopke ali katerekoli druge posebne oteževalne okoliščine. Vseeno je izrekel dve izmed najvišjih kazni. Brez dvoma lahko zatrdimo, da za primerljivo obliko kaznivega dejanja (in celo za hujše oblike) storilci niso priprti in da jim ni izrečena zaporna kazen, pač pa praviloma pogojna.

Nikakor ni narobe, če se nasilje kaznuje. Težava je v tem, ker se na splošno ne. Zelo težko bo torej najti utemeljitev, da sodišče ni izreklo nesorazmerno stroge kazni, ker sta bila nasilneža Roma, ker se je dejanje zgodilo v času vedno hujšega sovraštva do pripadnikov te manjšine in ker je bil med žrtvami lokalni politik.

Sodba, izrečena nasilnežema, še ni pravnomočna.