Teden / 8 dni

KPK v novih rokah

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po javni predstavitvi v predsedniški palači podpisala ukaz o imenovanju direktorice Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarine Bervar Sternad za novo vodjo Komisije za preprečevanje korupcije. Sedanjemu direktorju Robertu Šumiju bo namreč mandat potekel 31. marca. Šumi se je vmes razpel med politične stranke. V času predvolilne kampanje se je odločil udeležiti okrogle mize o korupciji v režiji SD in predstavitve programa stranke Demokrati. Iz Komisije so pojasnili: »Predsednik komisije Robert Šumi se je zaradi številnih, tudi populističnih pozivov, ki v predvolilnem času naslavljajo delovanje in vlogo komisije, odločil, da bo ob vsaki priložnosti skušal pojasniti, kakšna je vloga komisije in zakaj mora ostati samostojna in neodvisna.« Mogoče bo pomagalo, če nova vodja ne bo capljala za političnimi strankami in vplivnimi direktorji.

Varuhinja z zavihanimi rokavi

Nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je malodane takoj po prevzemu funkcije vložila zahtevo za oceno ustavnosti člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki se nanaša na možnost izvršbe na denarno socialno pomoč. Čeprav je 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) navidezno naperjen zgolj proti eni skupini ljudi, torej Romom, kar bi bilo sicer že samo po sebi neustavno, je dejansko problematičen za širok krog ljudi. Varuhinja je opozorila, da je njen urad prejel »veliko opozoril, tudi pobud prebivalcev z različnih koncev Slovenije z različnimi osebnimi okoliščinami, ki opozarjajo na problematiko izvrševanja tega člena«, med katere spadajo starejši, enostarševske družine, družine z več otroki, invalidi, kronični bolniki, posamezniki s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudje brez socialne mreže. Dodatne ustavnopravne pomisleke vzbujajo retroaktivni učinki določbe. Ureditev namreč omogoča tudi poseg v zvezi s prekrški, storjenimi pred uveljavitvijo zakona. Varuhinja je do ocene ustavnosti spornega člena predlagala njegovo zadržanje in opozorila: »Skrb države za varnost njenih prebivalcev je brez dvoma nujna in potrebna, mora pa država to početi na način, ki je skladen z ustavo in standardi človekovih pravic. 8. člen ZNUZJV in z njim povezane določbe pa posegajo v denarno socialno pomoč na način, ki odpira mnoge pomisleke o njihovi ustavni skladnosti.«

Labirint protiustavnosti

Zdi se, da se na plečih Romov lomi tudi ustavna pravica do mirnega zbiranja. Društvo Vstani, romski otrok je želelo organizirati protestni shod na Glavnem trgu v Novem mestu zoper rubeže socialnih pomoči, vendar ga je na koncu odpovedalo, ker mu ni uspelo pridobiti vseh dovoljenj. Medijski portal N1 navaja, da sta občina in policija od društva zahtevali dokazila, ki pa za organizacijo shoda niso potrebna: podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora, načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi, dovoljenje pristojnega organa, če se izvaja čezmeren hrup, dokazilo, da je bila obveščena lokalna skupnost in soglasje lastnika zemljišča, kjer bo potekal shod. Po zatrjevanju Pravne mreže za varstvo demokracije načrt za izvajanje zdravstvenega varstva po zakonu za javne shode ni potreben. Tudi dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na javnem shodu policija od organizatorjev shodov običajno ne zahteva. Potem pa je tu še birokratski labirint, v katerem se zlahka izgubi marsikatera pravica. Ko je romsko društvo zaprosilo za dovoljenje za hrup, je občina zadevo odstopila ministrstvu za podnebje, okolje in energijo, s katerega so nato sporočili, da je za izdajo dovoljenja pristojna občina, zoper odločbo pa da je dopustna pritožba, o kateri odloča župan. Z ustavnimi pravicami pa je tako: to so pravice vseh nas, in ko jih kratijo nekomu, jih kratijo vsem.

Evropska vojna

Medijski portal The Kyiv Independent je objavil izsledke preiskave, ki kažejo, da podpora ruski agresiji na Ukrajino v veliki meri prihaja iz Evropske unije. V središču preiskave je ruski petrokemični gigant Delfin Group s tesnimi vezmi z vojsko, ki je v zadnjih 30 letih vzpostavil nadzor nad mrežo evropskih podjetij. Eno izmed njih je, bizarno, registrirano na berlinskem naslovu nekdanjega agenta ruske vojaške obveščevalne službe. Evropske sankcije, bolj luknjaste od švicarskega sira, ruskemu režimu še vedno omogočajo uvoz aditivov za motorna olja in maziva. Ena od teh sestavin je surovi glicerin, ki se uporablja za sintezo nitroglicerina, ta pa se v kombinaciji z drugimi spojinami koristi za izdelavo pogonskih goriv in eksplozivov za strelivo. Tu ne gre za manjšo anomalijo znotraj zapletenega okvira mednarodnih sankcij proti Rusiji. Po ukrajinskih napadih na rusko naftno infrastrukturo se Moskva vse bolj zanaša na uvoz iz Evropske unije, da bi nadomestila domači primanjkljaj. Evropa dobesedno hrani ruski vojaški stroj z izvažanjem surovega glicerina in maziv. »Brez njih Rusija ne more imeti mehanizirane vojske. Ni tankov, ni tovornjakov, ni topništva,« navaja The Kyiv Independent.