V središču / Brodnjakova maska

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak se zadnje tedne pojavlja na predvolilnih prireditvah, uradno »regijskih srečanjih«, ki jih za gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike prirejata vodstvi obrtne in gospodarske zbornice, OZS in GZS, oziroma njuna predsednika Blaž Cvar in Vesna Nahtigal. Nastopa v zdaj že prepoznavnem slogu katastrofizma. »Bolniške odsotnosti, davki in druge obremenitve – enostavno nismo več konkurenčni. Zato, oglasite se! Bodite glasni!« je prejšnji torek nagovarjal zbrane v Mariboru. Toda ali je predsednik uprave največje banke s 33-odstotnim tržnim deležem, ki vsako leto kuje večstomilijonske dobičke, res »eden od njih«, podjetnikov in obrtnikov? Jim NLB res ponuja poceni bančne storitve in posojila?

Skupina NLB, ki ni prisotna le v Sloveniji, ampak še v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in na Kosovu, je dva dni po prireditvi v Mariboru objavila rezultate poslovanja v lanskem letu: čisti dobiček skupine je leta 2025 že tretje leto zapored presegel pol milijarde evrov, s 503,1 milijona evrov je le za dva odstotka zaostajal za predlanskim. Znotraj tega se je čisti dobiček NLB, ustvarjen v Sloveniji, zmanjšal nekoliko bolj, s predlanskih 478 milijonov evrov na 427 milijonov. A še vedno gre za ekscesno visok dobiček, za celo več kot dvakratnik letnih dobičkov, ki jih je NLB imela v desetletju po sanaciji.

Dobički bank so, spomnimo se, »eksplodirali« po letu 2022, ko se je Evropska centralna banka na visoko inflacijo odzvala z zvišanjem obrestnih mer, to pa so poslovne banke, tudi NLB, izkoristile za občutno podražitev posojil, strankam pa so za depozite še naprej plačevale skoraj nič. Da je takšno ravnanje bank sporno in neprimerno, je nedavno za Radio Slovenija potrdil novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc: »Banka Slovenije nima neposrednih pristojnosti, da bi posegala v poslovne odločitve poslovnih bank, lahko pa z nekaterimi ukrepi, z moralnim prepričevanjem v prihodnje skuša doseči, da bodo ti premiki primerni na aktivni [posojila, op. p.] in na pasivni [depoziti, op. p.] strani.« Visok čisti dobiček je nesporno dobra novica za delničarje NLB, ki si iz dobičkov izplačujejo dividende (zgolj lani 257 milijonov evrov), ne pa nujno tudi za stranke, ki jih ima NLB v Sloveniji daleč največ med vsemi bankami, kar je seveda posledica zgodovine. Je torej NLB cenovno ugodna za stranke, tudi male podjetnike in obrtnike, pred katerimi danes Brodnjak nastopa kot eden od njih?

Primerjav cen bančnih storitev za podjetnike in obrtnike tako rekoč ni, več jih je za fizične osebe. Banka Slovenije vsako leto objavlja primerjalno analizo in tudi v zadnji iz februarja lani se NLB ni uvrstila med najugodnejše za stranke. Med 12 bankami in hranilnicami v Sloveniji je bila pri primerjavi stroškov košarice plačilnih storitev tretja najdražja, prav tako tretja najdražja je bila pri efektivni obrestni meri, torej celostnem strošku za potrošniško posojilo. Cenejša od povprečja drugih bank in hranilnic je bila le pri efektivni obrestni meri za stanovanjsko posojilo. Banka Slovenije ne opravlja podobnih primerjav cen bančnih storitev in posojil za podjetja, tudi ne za mala in mikropodjetja ter obrtnike, ki imajo v pogajanjih z bankami manjšo pogajalsko moč kot velika podjetja. Je pa tako primerjavo konec leta 2024 za portal Finance naredil dolgoletni bančnik Srečko Korber, med drugim je primerjal cene 13 osnovnih bančnih storitev za podjetnika, torej vse od stroškov vodenja računa do provizij za nakazila. Niti v tej primerjavi se NLB ni uvrstila med cenovno najugodnejše, ampak nasprotno.

Nad njeno ponudbo se je nedavno javno pritožil Klemen Šešok, direktor Iskre, torej velikega poslovnega sistema. »Glavni lastniki NLB so Američani. Za nas je to ameriška banka in za Iskro je predraga. Za nas so cenejše banke v tujini. Ali je to logično, da se v tujini zadolžuješ ceneje? Zame ne,« je povedal za Finance. Vemo, da je skoraj polovica NLB, 46 odstotkov, v lasti imetnikov tako imenovanih fiduciarnih računov pri newyorški banki Bank of New York (med njimi sta razkriti le banka EBRD in investicijska družba Brandes, ker imata pet- do desetodstotna deleža), država Slovenija ima v NLB le še četrtinski delež.

Prejšnji teden objavljeni prvi podrobnejši podatki za leto 2025 kažejo, da je NLB lani v Sloveniji sicer pocenila posojila, recimo obrestne mere za posojila podjetjem, tudi malim in srednje velikim SME, so se v povprečju znižale s 5,07 odstotka na 3,97 odstotka, in za stanovanjska posojila s 3,14 odstotka na 2,84 odstotka. A izpad zaradi teh pocenitev NLB že skuša kriti s podražitvami drugje, zlasti s provizijami, ki jih strankam računa za storitve. Prihodki iz provizij matične NLB so že lani zrasli na 159 milijonov evrov, s predlanskih 145 milijonov, zadnje podražitve je NLB uvedla februarja, recimo plačilo naloga na bančnem okencu se je za imetnike osebnega računa pri NLB podražilo z 2,70 evra na 3,50, za preostale s sedem evrov na devet.

Za konec: je Brodnjak podjetnikom in obrtnikom v Mariboru obljubil občutno pocenitev storitev in posojil NLB?