Uvodnik / Grega Repovž: Lov na denar

Še zdaleč ni običajno, da bi se uredništvo medija s prošnjo obrnilo na bralke in bralce – a na Mladini smo se tokrat odločili narediti prav to. Od deklet in žensk iz Inštituta 8. marec, tega neverjetnega projekta, ki je prerasel Slovenijo in postal prva uspešna državljanska pobuda v Evropi, smo se namreč v zadnjih treh letih naučili pomembnega nauka: skupnost je tista, ki zmore delati velike premike. In naša tovrstna skupnost ste naše bralke in naši bralci. Na vas se tokrat obračamo s prošnjo, da nam pomagate razširiti med prebivalke in prebivalce Slovenije podatke, ki razkrivajo, kaj se dogaja v ozadju spopada za slovensko zdravstvo, spopada za denar vseh zavarovancev in tudi države, po katerem se na teh volitvah stegujejo roke.

Za to namreč gre dejansko na tokratnih volitvah. Za spopad za denar slovenskega zdravstva. Dolge mesece je naš novinar Borut Mekina analiziral podatke o čakalnih vrstah, s pomočjo kolegov iz uredništva in strokovnjakov pa počasi in natančno sestavil sliko, s katere se jasno vidi, kaj se v resnici dogaja v ozadju seznamov čakajočih pacientov. Izbral je posege, izbral je izvajalce in preverjal en poseg za drugim, enega izvajalca za drugim. In prišel do bistva: obstajajo objavljene čakalne vrste in dejanske čakalne vrste, nekaj, kar smo sumili že dolgo. Objavljene so v veliko primerih netočne, namenjene ustvarjanju nekega občutka, ki človeka zapelje, da se odloči za zasebnega izvajalca. A to je le en razlog: drugi razlog je, da si z objavljenimi čakalnimi vrstami izvajalci ustvarjajo pogajalske pozicije znotraj posameznega zavoda in tudi do zavarovalnice. Naj poudarimo še enkrat: to ne velja za vse izvajalce in ne za vse čakalne vrste. Za veliko večino pa žal velja.

Ali kot se je o čakalnih vrstah izrekel generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug v intervjuju, ki ga prav tako objavljamo v tej številki Mladine: »Če sem malce provokativen – že same razprave o dolgih čakalnih dobah so v interesu tistih, ki zdravstvo razumejo kot posel. Kajti daljša je čakalna vrsta, večji so dobički. In velja tudi obratno: dokler bo obstajal interes za ustvarjanje dobičkov v zdravstvu, tako dolgo bodo obstajale tudi nerazumno dolge čakalne dobe. Ko zasebni izvajalci zgradijo svojo ponudbo storitev, verjemite mi, da se bodo za to ponudbo našli tudi pacienti.«

A to ni edina pretresljiva izjava generalnega direktorja UKC Ljubljana Marka Juga. Naj navedemo tole: »UKC Ljubljana v preteklosti očitno ni smel vlagati v te najbolj dobičkonosne dejavnosti, je pa zato okoli njega zrasel vzporedni sistem zasebnih diagnostičnih centrov, ki so danes nekateri celo v lasti hrvaških skladov ... Jaz sem otrok UKCL. V tej hiši sem že 30 let in v tem času sem bil priča mnogim podobnim poskusom, kako razgraditi to ustanovo – kako jo razsekati na dele, kako ji odvzeti določene dejavnosti in jih sprivatizirati.« Naj niz citatov končamo z naslednjim, ki stvari postavlja tudi v kapitalsko-politični kontekst pred volitvami: »V mojem mandatu smo vložili tudi 25 prijav na policijo in NPU zaradi sumov zlorabe položaja prav v zvezi z nabavno dejavnostjo. Zanimivo je dejstvo, da do mojega prihoda UKCL zaradi korupcije v celotni zgodovini ni vložil niti ene samcate prijave organom pregona, kar jasno kaže na razsežnost problema v naši družbi. In ko danes slišim nekatere akterje, ki govorijo o boju proti korupciji, se sprašujem, zakaj niso ukrepali takrat, ko so za to imeli priložnost. Morda pa mnogi že upajo, da se bo v roku pol leta vse to vrnilo v stare tire.«

Ko danes torej poslušamo nekatere politike, ki napovedujejo, da bodo okrepili koncesionarje, spet spustili zasebne zavarovalnice v zdravstvo in pomagali s tem pri novem privatizacijskem ciklu (Janša, Vrtovec, Logar), vse pa v imenu (nerealnih) čakalnih vrst, se je treba zavedati, da za njihovimi besedami stojijo interesi. Gre za denar.

Kot smo zapisali v uvodu tega besedila, se na vas, bralke in bralce, tokrat obračamo s prošnjo. Tednik Mladina je v slovenskem medijskem prostoru sicer relevanten medij, a naš doseg je omejen, zlasti ker danes informacije potujejo predvsem po družbenih omrežjih in drugih elektronskih oblikah, ne nazadnje si ljudje zanimive članke delimo tudi po elektronski pošti. Naslovno temo te Mladine in tudi intervju z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra dr. Markom Jugom smo namreč odklenili in sta na spletu prosto in brezplačno dostopna vsem – ker namreč menimo, da gre za pomembno temo, ki zadeva vse prebivalke in prebivalce Slovenije in da moramo storiti vse, da bo čim več ljudi te članke prebralo in izvedelo resnico. Prosimo vas, da nam ta dva članka, nosilno temo z naslovom »Iluzija čakalnih vrst« in intervju z dr. Markom Jugom, pomagate razširiti po sodobnih družbenih omrežjih in drugih poteh. Za nami vsemi je namreč veliko let zavajanj in netočnosti, za katerimi so stali interesi – zato je preprosto čas, da to prekinemo. Morda pa nam skupaj uspe kaj premakniti. Tudi zaradi vseh ljudi, ki tako požrtvovalno delajo v slovenskem zdravstvu in ki v to niso vpleteni, pa nanje neupravičeno pada temna senca.