Teden / Nepridipravi proti Svobodi

Minuli teden sta se zgodila dva napada na Roberta Goloba in njegovo stranko Gibanje Svoboda na družbenih omrežjih. Najprej, kot so iz stranke sporočili v soboto, sta bila spletna profila premiera in stranke tarča kibernetskega napada neznanih nepridipravov, ki so se najbrž nadejali omejiti njuno delovanje in doseg na družbenih omrežjih. Hkrati sta bila Golob in Svoboda tudi tarča napada znanega spletnega provokatorja in vplivneža Aleksandra Repića - Picija, ki na družbenih omrežjih nastopa pod vzdevkom Nepridiprav.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? V Svobodi so že prejšnji petek opazili, da sta spletna profila premiera Goloba in stranke nenadoma začela pridobivati več tisoč novih sledilcev z večinoma perzijskimi ali arabskimi imeni, ob podrobnem pregledu pa tudi, da so bili tako rekoč vsi profili teh sledilcev ustvarjeni pred kratkim in da so lažni. Že ne preveč izurjeno oko bi ugotovilo, da za njimi ne stojijo resnični ljudje, da gre skratka, kot se reče pogovorno, za »bote«.

Takšni profili se lahko uporabljajo za najrazličnejše namene. Nekatera podjetja jih ponujajo v obliki lažnih sledilcev, ki nato s komentiranjem in hvalisanjem povečujejo naročnikov doseg na družbenih omrežjih. Podjetje Meta, lastnik Instagrama, ima glede tega precej stroga pravila. Če zazna takšne lažne uporabnike, jih praviloma izbriše. Če zazna, da je nekdo zakupil lažne sledilce, lahko sankcionira tudi naročnika, bodisi z omejitvijo njegovega dosega na družbenih omrežjih ali v skrajnem primeru z dezaktiviranjem spletnega profila. Bolj prebrisani nepridipravi pa lahko takšne storitve prav tako zlorabijo za organizirane napade, kakršen se je pripetil Svobodi. Šlo je torej za poskus naprtitve stranki, da je zakupila lažne sledilce – v upanju, da bi jo Meta zaradi tega sankcionirala.

V Svobodi so se odzvali povsem pravilno: oba profila so začasno »zaklenili«, torej onemogočili, da bi jima sledili novi lažni uporabniki, tako napad ustavili, nato pa o njem obvestili pristojne ustanove in podjetje Meta.

Skoraj vzporedno je na Instagramu potekala še druga drama, ki jo je zakuhal Repić. Že teden prej je Golob na svojem profilu objavil spletno anketo, v kateri je sledilce vprašal, ali se pod to vlado počutijo bolj svobodne kot pod zadnjo vlado Janeza Janše. Repić je svoje sledilce spodbudil, naj glasujejo proti. Ko se je nato zgodil kibernetski napad, je Repić vztrajal, da želijo v Svobodi zgolj prikazati negativne odzive kot lažne, svoje sledilce (tudi ob pomoči drugih spletnih vplivnežev, kot je Zala Klopčič, bivša podpredsednica podmladka SDS) pa pozval, naj pod objavami premiera in Svobode začnejo pisati sporočila, da niso lažni uporabniki. Vse skupaj je dobilo nove zarotniške razsežnosti, ko je Repić v torek prispel iz Dubaja, na ljubljanskem letališču pa ga je pričakala policija. Krog je bil sklenjen – Svoboda naj bi bila dala prijeti velikega žvižgača! A v resnici so ga prijeli, ker naj bi bil osumljen izsiljevanja v povsem ločenem primeru.

Ni prvič, da je Repić prišel v navzkrižje z organi pregona. Ko je bil še mladoleten, je s prijatelji na primer zanetil požar v baraki v Štepanjskem naselju, v njem pa je umrl tam speči brezdomec. Krivdo je priznal in bil obsojen na pogojno kazen. Kasneje naj bi bil zaradi različnih kaznivih dejanj obsojen na 22-mesečno zaporno kazen, ki jo je na Dobu prestajal od leta 2019 do 2021. Med drugim je nekoč med prepirom zabodel varnostnika v trgovini.

Nič od tega sicer očitno ni odvrnilo njegovih sledilcev na družbenih omrežjih. Na Instagramu mu sledi več kot 100 tisoč uporabnikov. In Repić svoj vpliv s pridom izkorišča.