Teden / Blage kazni za posilstvo

Da imata slovenski represivni in pravosodni aparat visoko toleranco do nasilja in še posebej do spolnega nasilja, ni zgolj občutek. To potrjujejo tudi raziskave in na to je avgusta lani v Mladini opozorila dr. Mojca Mihelj Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tedaj je dejala: »Ko smo prebirali sodbe, smo naleteli tudi na res grozljive primere, pa sodišče s kaznijo vseeno ni šlo niti v zgornjo polovico zagroženega razpona kazni. To je treba poudariti, saj je kar posebnost določanja kazni za spolne delikte.« Kaj pa kaže statistika kaznovalne politike glede kaznivega dejanja posilstva kot najbolj primarne oblike spolnega nasilja nad ženskami?

V zadnjih desetih letih (2014– 2024) je bilo za kaznivo dejanje posilstva obsojenih 99 odraslih, torej v povprečju deset na leto. Tu gre za vsa kazniva dejanja posilstva, z vsemi najbolj zavržnimi oblikami vred, ki vključujejo več sile, groženj, poniževalnega ravnanja ali več posiljevalcev. Osnovne, najblažje oblike posilstva se po zakonu kaznujejo z zaporom do petih let, hujše oblike do 15 let.

Tako zakonodaja, kaj pa praksa? Trideset odstotkov tistih, ki so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja posilstva, je bilo obsojenih na pogojno kazen. Vsak tretji torej. Izmed tistih, ki so bili obsojeni na zapor, jih je bilo prav tako 30 odstotkov obsojenih na kazen do enega leta. Kazni, višje od dveh let, so zelo redke.

Za boljšo predstavo velja narediti primerjavo. Recimo s kaznijo, izrečeno polnoletnima Romoma, ki sta lani poleti na veselici v Ribnici napadla ribniškega župana Sama Pogorelca. Da lahko naredimo to primerjavo, potrebujemo osnovne predpostavke. Kazenski zakonik kaznivo dejanje nasilništva (ki se je zgodilo v Ribnici) šteje med manj nevarna in zavržna nasilna kazniva dejanja in tudi za precej manj nevarno in zavržno kaznivo dejanje kot posilstvo. To izhaja iz predpisanega razpona kazni. Za nasilništvo je predvidena kazen do največ treh let zapora, za posilstvo od najmanj šestih mesecev do največ 15 let zapora. Že iz tega bi lahko sklepali, da so v povprečju posiljevalci strožje kaznovani kot nasilneži. Načeloma res so, saj je kar 84 odstotkov nasilnežev obsojenih na pogojno kazen.

A omenjena Roma sta bila obravnavana zelo strogo in obsojena na leto in sedem mesecev ter leto in tri mesece zapora. Blažje od njiju je bilo kaznovanih vsaj 51 odstotkov obsojenih posiljevalcev, zelo verjetno pa več. To velja ponoviti. Več kot polovica obsojenih posiljevalcev je kaznovana blažje od romskih pretepačev na veselici. In to čeprav so za posilstvo v zakonu določene tudi nekajkrat višje kazni kot za nasilništvo.