Pozor! To je resnica o čakalnih dobah

V prihodnjih dneh bodo na RTV Slovenija in POP TV predvolilna soočenja politikov na temo zdravstva, v katerih bo razprava skoraj zagotovo osredotočena na čakalne dobe, kot jih izračunava Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Toda ta sistem – ki ga je pred dobrimi šestimi leti pravzaprav izsilila politika – nikoli ni bil namenjen merjenju učinkovitosti zdravstvenega sistema. Ima več resnih metodoloških pomanjkljivosti, ki lahko vodijo do napačnih sklepov. Na Mladini smo v zadnjih tednih analizirali podatke o čakalnih dobah ter odgovore, ki smo jih dobili od javne zdravstvene zavarovalnice, NIJZ, UKC Ljubljana in posameznih javnih zavodov. Iz tega izhajajo tri ključna spoznanja.

Čakalne dobe so manjši del zdravstva

Zdravstvene storitve, ki so zajete v sistemu čakalnih dob, predstavljajo le manjši del celotne zdravstvene dejavnosti. Po ocenah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana storitve, vključene v čakalne dobe, predstavljajo približno 10, morda 20 odstotkov vseh virov. Z drugimi besedami: od 80 do 90 odstotkov svojih kapacitet v UKC porabijo za obravnavo zdravstvenih težav in bolezenskih stanj, ki v sistem čakalnih dob sploh niso vključeni. Več kot polovica primerov, s katerimi se ukvarjajo v UKC, denimo urgentna in akutna stanja, transplantacije ter druge terciarne storitve, sploh ni del statistike čakalnih dob. Javna razprava o zdravstvu se tako pogosto osredotoča na relativno majhen segment sistema. Čakalne dobe večinoma zaobjemajo storitve, ki niso nujne in ki so pogosto del koncesionarjev ali zasebnikov, ki zdravstvo razumejo kot posel in kjer si želijo, da bi bile čakalne dobe predstavljene kot neznosno dolge.

Podatki o čakalnih dobah so zavajajoči

Glavni problem podatkov o čakalnih dobah, ki jih zbira NIJZ, je vse večji pritok pacientov v zdravstveni sistem. To pa se v statistiki kaže tudi kot rast števila pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo. Če je pacientov več, je tudi absolutno več tistih, ki presegajo dopustne roke. Paradoks teh podatkov se lepo pokaže pri zasebnikih s koncesijo. Pri njih, ne pri javnih bolnišnicah, se je v zadnjem letu povečalo število pacientov, ki čakajo nad dopustno mejo. Toda to se je zgodilo zato, ker je ministrstvo za zdravje dodatno financiralo programe za skrajševanje čakalnih dob, predvsem na področju ortopedije in kardiologije. Koncesionarji so tako lani opravili približno 17 odstotkov več operacij, hkrati pa statistika NIJZ kaže, da se je število nedopustno čakajočih pri njih povečalo za 15 odstotkov. Ta pojav ima znano razlago v zdravstveni ekonomiki: najproduktivnejši deli sistema so lahko v statistiki prikazani kot najbolj problematični. Ko v medicini pride do napredka ali povečanja dostopnosti – denimo pri operacijah sive mrene ali diagnostiki raka prostate – to pogosto povzroči več povpraševanja in posledično daljše čakalne vrste.

Številke so napačne

In končno: številke, s katerimi NIJZ operira, ne predstavljajo dejanskih čakalnih dob. NIJZ namreč ne zbira podatkov o tem, koliko časa pacienti v resnici čakajo, temveč podatke o napovedanih čakalnih dobah – torej o ocenah posameznih izvajalcev, kakšne naj bi te dobe bile glede na njihove kapacitete. Pri tem pa prihaja do velikih odstopanj in žal tudi manipulacij. Na Mladini smo pridobili podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je decembra opravil analizo dejanskih čakalnih dob. Ti podatki kažejo na velike razlike med čakalnimi dobami, ki jih pacient vidi ob naročanju, in dejanskim časom čakanja.

Če se danes želite naročiti na ultrazvok vratnih žil, boste denimo ugotovili, da so čakalne dobe od 200 do 500 dni, zato se marsikdo odloči za samoplačniško storitev, ki stane od 60 do 90 evrov. Ljubljanski Železniški zdravstveni dom na primer navaja, da boste pri njih na vrsto prišli šele čez 539 dni. Dejansko pa, kot je pokazala analiza ZZZS, pacienti na to storitev tam čakajo povprečno le 19 dni. Javni zdravstveni zavodi, ki smo jih prosili za pojasnila teh razlik, so, ko smo jih soočili z dejstvi, obstoj razhajanj potrdili - več o tem v novi številki Mladine.

Spodaj pa v ilustracijo obsežnosti tega problema objavljamo tabele s tremi kategorijami zdravstvenih storitev, kjer so razvidne velike razlike med dejanskimi in napovedanimi čakalnimi dobami – ki pa so danes v središču javnih razprav.

Celotno analizo pa objavljamo v jutrišnji Mladini.