V središču / »Na volitve gremo, da zmagamo«

Predvolilna konvencija stranke SDS je bila spektakel. Potekala je v ljubljanski Odiseji v lasti milijonarja Iva Boscarola, na njej so bili vsi, ki v stranki kaj veljajo. Vključevala je torto, Zdravljico, nastop folklorne skupine, pa tudi govore, glasovanje, obljube, harmoniko, Eldo Viler in veliko navdušenih aplavzov in mahanja s slovenskimi zastavami. Predvolilno geslo SDS je »Vstani Slovenija«, s čimer stranka namiguje, da je država, vsaj tako je razumeti, na kolenih in se potaplja zaradi vlade Roberta Goloba. Konvencija je bila eden izmed vrhuncev celotnega predvolilnega dogajanja, stranka SDS pa naj bi bila v zadnjem mesecu le za oglaševanje v tiskanih medijih in na digitalnih platformah namenila do 280 tisoč evrov. V Odiseji sicer ni bilo tujih gostov, tako kot leta 2018, ko je v Celje prišel veliki prijatelj Janeza Janše Viktor Orbán, ni bilo vnaprej posnetih govorov evropskih politikov, ki bi javno podprli SDS.

Vrhunec celotnega dogajanja je bil seveda nagovor Janeza Janše. Ponovil je vse, kar stranka govori že dlje: govoril je o pomenu gospodarstva pa o demografiji, o kulturi smrti, sistemski korupciji, varnosti in seveda o tem, da Slovenija potrebuje ustavno večino razuma. Vendar je v govoru natrosil kar nekaj polresnic. Omenimo le eno. Dejal je, da so »svobodnjaki s sateliti v mandatu, ki se končuje, dokazali, da dno praktično ne obstaja. Dokazali so, da lahko gospodarsko rast kljub visoki zaposlenosti znižajo celo pod povprečje EU.« Četudi so mu zbrani prikimavali in ploskali, trditev drži le deloma. Lanska gospodarska rast je bila v Sloveniji res le 1,1 odstotka (v EU je bila v povprečju 1,6-odstotna), a nizka gospodarska rast je posledica znižanja v prvem četrtletju lanskega leta, kasneje se je rast tudi zaradi javnih investicij bistveno okrepila. Tako se je v zadnjem četrtletju (glede na isto četrtletje predlanskega leta) po podatkih Statističnega urada RS zvišala na dva odstotka, kar je več od povprečne rasti na območju Evropske unije.

SDS je na konvenciji predstavila listo kandidatov, ki se bodo 22. marca potegovali za uvrstitev v parlament. Znova bo kandidirala večina sedanjih poslancev, pa tudi drugih, ki so tako ali drugače povezani s stranko. Začnimo pri prvi volilni enoti Kranj, kjer v okraju Jesenice kandidira Zdravko Počivalšek, nekdanji predsednik stranke SMC in minister za gospodarstvo v zadnji vladi Janeza Janše. Počivalšek je bil leta 2020 tisti politik, ki je omogočil nastanek tretje Janševe vlade, rad govori o pomenu demokracije, a ga ne motijo ne solzivec ne korupcijska tveganja pri nabavi medicinskih pripomočkov. Zaradi suma kaznivih dejanj pri nabavi ventilatorjev se je kot minister znašel tudi v sodni preiskavi, a je tožilstvo ovadbo kasneje zavrglo. Njegova nekdanja kolegica, danes pa poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga je v intervjuju za Mladino dejala, da Počivalšek enostavno ni liberalec. Ko je Janševa vlada uničevala STA, je bil tiho. »Težave preprosto ni razumel. Ni se poglobil v vsebino, v razmerja, ni se poglobil v to, kaj je STA, kaj pomeni neodvisen medij za državo, za državljane – da to ni neka gospodarska družba v Arji vasi.«

Ljudje, ki vodijo ključne resorje, ljudje, ki oblikujejo politiko SDS, so vse to počeli v mandatu 2020–2022, nekateri izmed njih so bili v Janševi ekipi že pred 20 leti.

Volilna lista stranke SDS razkriva dvoje: na njej je večina sedanjih poslancev in nekdanjih ministrov zadnje Janševe vlade, torej ljudi, na katere se lahko Janša zanese. Hkrati je na njej razmeroma veliko mladih ljudi, članov podmladka. SDS načrtno vzgaja nove kadre.

Znani obrazi

A vendar v politiki ne gre samo za imena. Imena predstavljajo neko vrsto politike, vsebine. In če se vrnemo v Odisejo in na oder, se je zelo težko znebiti vtisa, da SDS prodaja že videno zgodbo. Pomislimo samo, kdo so tisti, ki oblikujejo vladni program, tistih »nekaj tisoč ukrepov«, ki jih ima SDS po Janševih besedah spravljene na enem ključku USB. Finančni program je pripravil Andrej Šircelj, ki je bil v zadnji Janševi vladi minister za finance, je tudi človek, ki je med finančno krizo v Slovenijo pripeljal Torbjörna Månssona, da je prevzel vodenje Slabe banke, a je bolj kot zanjo skrbel za svoje dohodke. Odbor za gospodarstvo vodi že omenjeni Počivalšek, za infrastrukturo bo poskrbel Černač. Tudi on je že bil minister in poslanec, znan je po srboritem odnosu do sodelavcev, v času tretje Janševe vlade naj bi bila na njegovem ministrstvu za kohezijo uveljavljena »vladavina terorja«. Program za področje ministrstva za delo in družino je oblikovala evropska poslanka Romana Tomc, ki nasprotuje pobudi My Voice, My Choice, za notranje zadeve je odgovoren Aleš Hojs, človek, ki je bil neposredno odgovoren za policijsko represijo v času protestov zoper epidemiološke omejitve, čeprav jih je sam nekajkrat brezbrižno kršil. Za šolsko politiko je odgovoren Milan Zver, ki napoveduje, da bodo šolo »očistili invazivne spolne ideologije«, za pravosodje skrbi zimzeleni Vinko Gorenak, za kulturo pa Vasko Simoniti, cinični in arogantni zgodovinar, ki je bil minister za kulturo že v dveh Janševih vladah. V zadnji je kot resorni minister dopustil razgradnjo RTV Slovenija, napovedal je deložacijo nevladnih organizacij z Metelkove 6, predvsem pa izredno žaljivo govoril o tistih, ki so bili kritični do vladajoče politike. Takšen je tudi danes. Ko so se denimo pojavile pobude, naj se zaradi obtožb o spolnih zlorabah odvzame Prešernova nagrada patru Marku Rupniku, je rekel, da Rupnikovi grehi niso nič posebnega, saj naj bi se »te stvari med moškimi in ženskami dogajale vsak dan«.

Ljudje, ki naj bi vodili ključne resorje, ljudje, ki oblikujejo politiko SDS, so vse to počeli že nekoč. 

Janši je treba nekaj vseeno priznati. Zadnje mesece rad govori o »davčnem sidru«, o zamisli, da bi Slovenija ustavno omejila delež bruto domačega proizvoda (BDP), prek katerega se davki in prispevki ne smejo zvišati. Zveni logično, previsoki davki in prispevki naj bi hromili gospodarstvo in dušili konkurenčnost, ustavne omejitve pa bi prinesle predvidljivo davčno okolje. A vrag se skriva v podrobnostih, takšna omejitev bi ob krizah prinesla zmanjšanje socialnih transferjev in nižje plače. Če bi se zgodile naravne nesreče, bi denimo onemogočila dodatno finančno fleksibilnost. V resnici gre pri tej všečni davčni zavori za »trdo neoliberalno agendo«, ki morda deluje v času debelih krav, drugače pa omejuje možnosti prilagajanja. V Sloveniji eno tako ustavno zavoro že poznamo, gre za 148. člen ustave, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki državnega proračuna uravnoteženi, omejeno je torej zadolževanje države, zdaj pa bi Janša omejil še višino pobranih davkov. Ustava še določa, da se je od fiskalnega načela uravnoteženosti mogoče oddaljiti samo v izjemnih okoliščinah. A te »izjemne okoliščine« so postale stalnica: najprej zaradi epidemije, zdaj zaradi vojne v Ukrajini. Zamisel o davčnem sidru v ustavi je torej praktično neizvedljiva, je pa dobra politična floskula za tiste, ki so prepričani, da so davki v Sloveniji previsoki. Ena izmed utemeljitev za to trditev, uporabljajo jo na desnici, je, da je delež davkov in socialnih prispevkov pri nas zelo zrasel, po podatkih OECD je Slovenija med državami, kjer je bila ta rast najvišja. A gre za »statistično laž« – delež se je povečeval zaradi preoblikovanja zdravstvenega prispevka, ki se samodejno plačuje iz bruto plač, prej so ta prispevek plačevali ljudje sami.

Janša si je nadel podobo hudomušnega strica, predvolilno konvencijo je obiskal s soprogo Urško Bačovnik Janša, na odru se je šalil, deloval je sproščeno.

Volitve bodo čez tri tedne. Janša si je nadel podobo hudomušnega strica, predvolilno konvencijo je obiskal s soprogo Urško Bačovnik Janša, na odru se je šalil, deloval je sproščeno. Podoben je bil na predvolilnem soočenju na POP TV, kjer se je nasmihal in se izogibal govoru, ki ga uporablja na družbenih omrežjih. Ni bil odbijajoč, ciničen ali jezen. A Janša je pač Janša, vse te predvolilne preobrazbe smo pri njem že videli, vse to že poznamo.

»Sedanjih levičarskih strank v naslednji vladi ne vidimo. Imeti njih v novi vladi bi bilo nekaj podobnega, kot da bi družina ob preselitvi na novo kmetijo s seboj pripeljala še vse glodavce iz stare kašče,« je dejal na konvenciji. Novo vlado želi torej oblikovati z NSi, in ker je po njegovem »potrebna jasna in trdna programska večina«, z Demokrati Anžeta Logarja. Gre za ekipo somišljenikov, ki jih njegovo avtokratsko ravnanje ne v zadnji ne v prejšnjih vladah ni motilo.

Na konvenciji stranke SDS je bil tudi bogat kulturni program. Med drugim so na odru zapeli pesem Če ne veš, kako rodila se je tvoja domovina. Gre za lep, otožen napev z domoljubnim besedilom o slovenskem osamosvajanju, ki pa je v resnici le prepesnjen hit hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona Ako ne znaš, šta je bilo. Janša je velik Thompsonov fen, ne moti ga njegovo spogledovanje z ustaštvom. Seveda ne, z družino se je pred dnevi udeležil premiere slovenskega filma Naša kri, v katerem so domobranci prikazani zgolj kot žrtve, ne pa tudi kot sodelavci nacizma.