Kultura / 2 + 2 = 5
Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo pokazal, kako dobro je George Orwell zadel Trumpa in zakaj je bil Emerik Blum večji od Jeffa Bezosa
Ko je partijska komisija začela preiskovati energetski koncern Energoinvest, ki mu je Jasmila Žbanić posvetila dokumentarec Blum: Gospodarji svoje prihodnosti, se je njegov direktor Emerik Blum na štiri oči sestal s Titom – in komisijo so nemudoma razpustili.
Tuberkuloza ni odnesla le Dragotina Ketteja in Josipa Murna, temveč tudi Georgea Orwella, ki pa je na srečo živel še ravno toliko časa, da je – leta 1948, v globoki izolaciji na škotskem otoku Juri, brez elektrike in telefona – napisal roman 1984 (izšel je leta 1949, dobrega pol leta pred njegovo smrtjo), ob katerem so vsi vzkliknili: Evo, to je popolna slika komunizma! »Veliki brat«, »ministrstvo resnice«, »nadzor realnosti«, »dve minuti sovraštva«, »sovražnik ljudstva«, »novorek«, »dvomišljenje« in »miselni zločini« so veljali za komunistične koncepte, prav tako slogani »Vojna je mir«, »Svoboda je suženjstvo« in »Nevednost je moč«, s katerimi v romanu 1984 pompozno rožlja partija. Orwell, ki je kariero začel kot britanski imperialni policist v Burmi (zdaj Mjanmar), britanski koloniji (tedaj je bil še Eric Arthur Blair), in se potem naglo spreobrnil, naj bi bil poudaril totalitarnost tedanjih komunističnih režimov. Na Zahodu, v kapitalističnih deželah, so se zgražali nad »primitivnostjo« in »umazanostjo« komunističnih dežel. Orwell jih je opolnomočil – dal jim je razlog, da so na komunistične dežele gledali zviška.