Film / Pospravi družino in denar

za

Dirka navzgor.

Če ste videli dobro staro britansko komedijo Pot do plemstva (Kind Hearts and Coronets, 1949), mojstrovino studia Ealing, v kateri Louis Mazzini (Dennis Price), revni sorodnik bogatega vojvode, ki hoče prevzeti to titulo, na vse mogoče in nemogoče načine pobije vse, ki so v liniji dedovanja pred njim ( ja, vse igra Alec Guiness), boste v komediji Pospravi družino in denar, ki že v naslovu pove več, kot bi bilo treba, in ki jo je posnel John Patton Ford, avtor sijajnega trilerja Zločinska Emily, zlahka prepoznali njeno predelavo ali reimaginacijo, pa čeravno se ne dogaja v kostumski preteklosti, temveč danes, v dobi strašne, celo rekordne ekonomske neenakosti.

Becket Redfellow (Glen Powell), novi Louis Mazzini (in novi Oliver Twist in novi David Copperfield), je produkt razrednega sožitja, razredne kopule – njegova mati, bogata dedinja, ga je spočela z revnim glasbenikom, a ga ni hotela splaviti, zato se ji je obsceno bogata družina odpovedala, s tem pa se je odpovedala tudi Becketu, ki je odraščal kot proletarec in ki zgodbo – tako kot Louis Mazzini – pripoveduje v celici smrti, nekaj ur pred eksekucijo. Čakal je in čakal, da ga bodo bogataši opazili in da mu bo kaj kapnilo, ker pa se to ne zgodi, ga popade razredni bes, no, razredno maščevanje, saj sklene, da bo pobil – »požrl«, če hočete – vse, ki so v liniji dedovanja pred njim. In znebi se jih na pikanten, kreativen, luciden način, tako da mu ne morete očitati, da ubija na podel in nizkoten način, tem bolj, ker vsi ti bogataši utelešajo overdose ošabnosti, pokvarjenosti, domišljavosti, dekadentnosti, gnilobe in vzvišenosti. Bogastvo jih je tako izrodilo, da vam ni nikogar žal. Kapitalizem je pač tekmovanje, vojna, dirka navzgor, dolgove je treba plačati, vsi pa so prepričani, da si zaslužijo več, da so torej upravičeni do bogastva in uspeha. In Becket je le Redfellow, »Rdečkar«, ki si – tako kot Kitajska – prisvoji kapitalizem in ga prelevi v svoje cinično, sarkastično orožje. Nič čudnega, da začne kmalu trgovati na borzi. Čedalje manj vleče na Louisa Mazzinija in čedalje bolj na Toma Ripleyja, velikega kameleonskega sociopatskega šarmerja. (kino)